Probiotiki: kateri so najboljši za naše zdravje?

    Ljudje smo dolgo časa živeli v prepričanju, da so bakterije za človeka nevarne. V medicini so imeli antibiotiki zelo pomembno vlogo, saj smo bili prepričani, da se je potrebno bakterijam izogibati in jih uničiti – kar za mnoge seveda drži. Sedaj pa vemo, da so nekatere bakterije za človeka dobre, za nas celo ključnega pomena. Probiotiki so torej bakterije, ki v ustrezni količini našemu telesu koristijo.

    Skoraj vsak dan lahko zasledimo kakšen prispevek na temo probiotikov – za probiotične jogurte, probiotične kapsule, probiotične napitke in celo probiotične tampone. Kaj pa sploh so probiotiki in kako delujejo?

    Probiotiki – dobre bakterije “za življenje”

    Beseda probiotiki izhaja iz grške besedne zveze »pro bios«, kar v dobesednem prevodu pomeni »za življenje«. Probiotiki so namreč živi mikroorganizmi, nekakšne »prijazne« bakterije, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Pomembni so predvsem zato, ker skrbijo za zdravo prebavo, saj okrepijo črevesni in imunski sistem in zmanjšujejo možnost pojava okužb.Zgodovina probiotikov sicer sega na začetek 20. stoletja. Takrat je pozitivno vlogo nekaterih bakterij prvič predstavil ruski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov, ki je predlagal, da bi bilo mogoče spremeniti črevesno floro in zamenjati škodljve mikrobe z uporabnimi. Izraz probiotiki je sicer leta 1953 prvi uvedel nemški bakteriolog Werner Kollath, njihovo definicijo pa Britanec Roy Fuller leta 1989.

    Probiotiki za zdravje

    Zgodbo probiotikov je potrebno začeti v našem telesu, ki je življenjski prostor za številne mikroorganizme. Te lahko najdemo praktično povsod – so denimo na koži in v dihalih, najbolj številčni pa so prav v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih, tisti, ki pa bolezni povzročajo, pa so navadno v manjšini.

    Kako delujejo probiotiki?

    Za razumevanje delovanja in vloge probiotikov je potrebno posebno pozornost nameniti dogajanju v človekovem črevesju. Tam domujejo črevesne bakterije, poznane tudi pod imenom črevesna mikroflora. Te se prehranjujejo z ostanki hrane, pri tem pa izdelujejo različne snovi, ki so lahko za naš organizem koristne ali pa škodljive. Med koristne tako denimo sodijo različne antibakterijske snovi, med škodljive pa toksini, ki delujejo na črevesno sluznico in potencialno rakotvorne snovi.

    PREBERITE TUDI:  Naj vas vetrovi ne spravijo v zadrego

    Če naš prebavni sistem deluje normalno, so nevtralne in zdravju koristne bakterije v prebavilih v večini. Ravnovesje črevesne mikroflore pa se lahko zaradi različnih dejavnikov tudi poruši. Med njimi so denimo nezdrava prehrana, uživanje alkohola, stres, okužbe ali jemanje antibiotikov. Vse to lahko občutljivo ravnovesje v črevesju poruši in povzroči razrast škodljivih bakterij.

    Stimuliranje imunskega sistema

    Povsem novo področje uporabe probiotikov se odpira z ugotovitvijo, da spodbujajo (stimulirajo) imunski sistem. Študije so pokazale, da je mogoče z rednim jemanjem probiotikov skrajšati trajanje prehladov in izrazitost njihovih simptomov. Zanimivo je tudi, da so lahko matere, ki so imele družinsko anamnezo nevrodermitisa, z jemanjem laktobacilov med nosečnostjo in obdobjem dojenja zmanjšale pogostnost te bolezni pri otrocih, kljub genetski nagnjenosti. Izkazalo se je tudi zaščitno protialergijsko delovanje glede astme. Prav tako (poleg diete) pomagajo pri hitrejšem zdravljenju simptomov nekaterih prehranskih alergij (alergija na jajca, mleko).

    Probiotiki imajo dober učinek tudi pri težavah s kroničnim zaprtjem, sindromu vzdraženega črevesja in pri kroničnih vnetnih boleznih (ulcerozni kolitis in Chronova bolezen).

    Okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki lahko vodi do pojava razjed na želodčni sluznici, je zelo trdovratna, pri zdravljenju z antibiotiki pa se pogosto pojavi rezistenca. Pri uničenju te bakterije pripomorejo probiotiki z izločanjem mlečne kisline in preprečujejo njeno ugnezditev v sluznico prebavil.

    Študije na glodavcih so pokazale celo protikancerogeno delovanje zadostne količine probiotikov.

    Različne vrste, različne koristi

    Čeprav po navadi ob besedi probiotiki pomislimo na zdravo prebavo, imajo ti mikrobi še mnoge druge pozitivne učinke na naše telo. Poleg tega imajo različne vrste tudi različne učinke. Lahko skrbijo za zdravje črevesa in boljšo prebavo, krepijo odpornost, skrbijo za vaginalno zdravje ter celo skrajšajo trajanje gripe in prehladov. Nekateri pomagajo zdraviti potovalno diarejo, drugi pa zdravijo diarejo, do katere pride zaradi zdravljenja z antibiotiki.

    PREBERITE TUDI:  Telo potrebuje balastne snovi

    Na jogurtih so označene bakterije, ki so v njih. V naslednji tabeli lahko najdete bakterije, ki so najbolj primerne za zdravljenje določenih simptomov in težav.

    BAKTERIJA VPLIV BAKTERIJ
    Bifidobacterium animalis zdravje črevesa in boljša prebava
    Bifidobacterium lactis krepitev odpornosti
    Lactobacillus rhamnosus GR-1 +  Lactobacillus reuteri, Lactobacillus acidophilus vaginalne težave
    Lactobacillus casei DN-144 001 (L. casei immunitas) gripa in prehlad
    Lactobacillus reuteri diareja (posledica jemanja antibiotikov)

    Izjemnega pomena je število bakterij v živilu; biti mora čim večje, saj vse bakterije nikakor ne preživijo njim neugodne poti do črevesa, še posebej zaradi želodčne kisline. Na jogurtih je pogosto zapisano število živih bakterij, ki so jih v času proizvodnje dodali v živilo, seveda pa se s časom število zmanjšuje. Za različne seve veljajo različna priporočila, gibljejo pa se med 105 do 1010 kolonijskih enot, kar pomeni živih bakterij.

    probiotiki - kefir
    Kefir je eden najbolj znanih in najstarejših poznanih jedi, ki vsebujejo naravne probiotike.

    Pomen probiotikov za naše telo

    Kaj pa v črevesju pravzaprav počno probioktiki? Probiotiki so »dobre« bakterije, ki lahko zavrejo ali celo izničijo delovanje »slabih« bakterij v črevesu. Probiotiki se namreč oprimejo črevesne stene in tam povečujejo število dobrih ter hkrati zmanjšujejo število slabih bakterij. Prav zato so ključni za vzdrževanje ravnovesja črevesne mikroflore.

    Številne raziskave so tako dokazale, da probiotiki ugodno vplivajo na pospeševanje presnove laktoze, zatiranje patogenih klic v črevesju ter zaviranje oziroma blaženje driske. Probiotiki naj bi po nekaterih raziskavah sodeč delovali tudi kot zaščita pred okužbami, zniževali holesterol in celo zavirali raka na debelem črevesu.

    Probiotiki so »dobre« bakterije, ki skrbijo za zdravje in dobro počutje. Poskrbite za to, da bodo probiotični izdelki pogosto polnili vaš jedilnik!

    Driska zaradi antibiotikov

    Pomembno področje uporabe probiotikov je tudi njihovo sočasno jemanje oz. dodajanje za preprečevanje driske, povezane z antibiotiki. Študije kažejo, da se driska pojavi pri 5 do 25 odstotkih bolnikov, zdravljenih z antibiotikom. Pri otrocih je z zdravili povzročena driska še pogostejša. Zaradi tega in ker od 20 do 25 odstotkov takšnih bolezni z drisko povzroča nevarna klica Clostridium difficile, je uporaba probiotikov upravičena.

    PREBERITE TUDI:  Mineralna voda: Zdravje iz zemeljskih globin

    Pomoč pri preprečevanju driske na potovanju

    Veliko področje uporabe probiotikov je preprečevanje driske na potovanju. Takšno drisko namreč dobi kar tretjina dopustnikov. Čeprav driska na potovanju po navadi povzroči subjektiven občutek zelo hude bolezni, je vendarle zelo redko smrtno nevarna. Za njene povzročiteljice veljajo bakterije, ki napadejo črevo in sproščajo strupene snovi; te snovi izzovejo vnetne spremembe na črevesu. Za takšne neprijetne spomine na počitnice so lahko odgovorne npr. enterotoksične Escherichia coli, salmonele, klebsiele, jersinije, kampilobakter, vibriji, klostridije in šigele. Te bakterije tvorijo strupe, ki neugodno vplivajo na prehajanje vode in elektrolitov skozi črevesno steno. Pri preprečevanju driske na potovanju se je posebej izkazala probiotična kvasovka Saccharomyces boulardii.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte