Koloradski hrošč, ki je sicer majcena živalca, a pomeni veliko nevarnost za naš krompirjev pridelek, saj je največji sovražnik krompirja in mu predstavlja največjo nevarnost. Kot njegov najhujši škodljivec lahko tudi »zagotovi«, da krompirja sploh ne boste pridelali, če mu ne boste prekrižali računov.
Ena prvih lekcij babic, ki so nam kazale, kako se posadi in izkoplje krompir, je bila tudi tista o koloradskem hrošču. Prepričani smo, da pri vas ni bilo nič drugače. Koloradski hrošč, ki je na prvi pogled sicer majhna, nebogljena stvarca, vam namreč lahko uniči celotno zalogo še ne razvitega krompirja in tako popolnoma prekriža račune, ki ste jih delali za ozimnico.
Koloradski hrošč je neustrašen uničevalec
Koloradski hrošč je svoje preprosto ime dobil po kraju izvora. Prvič so ga odkrili leta 1811 v ameriškem Skalnem gorovju in menijo, da izvira iz ameriške zvezne države Kolorado in Mehike. Ta majhen, komaj centimeter dolg hrošček živo oranžnorumenega telesca, ki ima po pokrovkah značilne rjave črte (navadno jih je deset), se je sprva hranil z listi neke druge rastline iz družine razhudnikovk, potem pa, ko so na ameriška tla prinesli krompir in ga začeli vzgajati, se je ta nepridiprav odločil, da mu krompirjevi listi bolj dišijo in popolnoma zamenjal svojo prehrano. Koloradski hrošč sicer občasno še vedno prigrizne liste razhudnikovk, predvsem jajčevca in krompirja, večino časa pa se najraje zadržuje pri krompirju.
Kako se je znašel na naših vrtovih?
Leta 1877 je koloradski hrošč uspešno preplul Atlantik in pristal v Nemčiji, kjer pa so ga začuda zatrli. Po koncu prve svetovne vojne se je koloradski hrošč zaredil v bližini ameriških vojaških baz v Franciji in se do druge svetovne vojne uspešno razširil na področje Belgije in Nizozemske ter celo Španije. V času druge svetovne vojne in po njej se je pridno selil po celi Evropi in tako se lahko danes »pohvalimo«, da nam ga nikjer pravzaprav ne manjka. Nemci so v času druge svetovne vojne celo širili propagando, da je hrošča nad Evropo z letali spustila Amerika.
Koloradski hrošč pri nas od leta 1946
V Sloveniji so koloradskega hrošča prvič opazili leta 1946 na Krškem. Vse od tedaj se bolj ali manj (ne)uspešno borimo proti njemu. Eden od razlogov za to je dejstvo, da je koloradski hrošč zelo, zelo odporen na insekticide. Ima namreč sposobnost, da hitro razvije odpornost na določeno vrsto insekticidov, hkrati pa je na splošno odporen na toksine. Do danes je tako koloradski hrošč razvil odpornost na številne najbolj razširjene insekticide.
Pred njim danes nista varni niti Azija in Afrika, zatrli so ga le v Veliki Britaniji, na nekaterih področjih Finske in Švedske ter Cipru in Malti. Odrasli hrošči prezimijo v tleh. Ko temperatura tal doseže štirinajst stopinj, začnejo zapuščati tla. To se navadno zgodi v prvi polovici maja in ko zrak doseže dvajset stopinj, odrasli hrošči vzletijo.
Koloradski hrošč se zelo hitro razmnožuje
Težava je tudi v tem, da so samice koloradskega hrošča, ki so rahlo večje in bolj okrogle od samca, neizmerno plodne. Izležejo lahko namreč tudi do 800 jajčec, ki so na pogled rumena ali oranžna, v premer pa merijo nič več kot dober milimeter in pol. Previdno jih odlagajo na spodnje strani napadenih listov in v enem leglu pustijo samo do trideset jajčec. Iz njih se v najkasneje štirinajstih dneh, lahko pa že prej, izvalijo rdečkaste ličinke, ki imajo na boku dve vrsti črnih pik. Kar takoj se začnejo prehranjevati z napadenimi listi, na katerih so se izvalile. Razvijejo se skozi štiri stopnje in do zadnje stopnje zrastejo do osmih milimetrov.
Ličinke v času razvoja uničijo od osemindvajset do trideset kvadratnih centimetrov. V najpozneje šestnajstih dneh se nažrejo in popadajo na tla, kjer se zabubijo v zemljo. Nekaj tednov zatem se iz bub razvijejo mladi hrošči.
Kako se znebiti koloradskega hrošča?
Po tem, ko se iz bub razvijejo mladi hroščki, ki splezajo iz zemlje, se ti nesramneži preprosto vrnejo nazaj na liste, ki so jih glodali kot ličinke, in žrejo dalje. Še več kot to: kar takoj se začnejo tudi pariti, kar pomeni, da ustvarjajo vedno novo generacijo škodljivcev. Tako ni redko, da se na eni njivi najdejo tudi po tri generacije teh škodljivcev. Če uničijo do dvajset odstotkov listne površine, nevarnost ni tako huda. Pomembno je tudi, da listov ne uničuje v času, ko rastlina šele oblikuje gomolje. Pozneje ali celo tik pred izkopom koloradski hrošč ne more več narediti veliko škode. Prav tako je nevarnejši pred cvetenjem kot po njem.
Samo 10‒12 ličink na grm je dovolj, da se pridelek zniža za tudi do deset odstotkov. Na trgu so voljo tudi ekološka sredstva, namenjena zatiranju že prve generacije koloradskega hrošča, preden se uspe razmnožiti. Če opazimo, da je rastlina krompirja slabotna in najdemo vsaj dva hrošča na grm, jo pravočasno škropimo s povsem ekološkim pripravkom iz naravnega piretrina, ki ga pridobivajo iz dalmatinske rastline bolhač. Prvič moramo škropiti v maju, ko so listi grmičkov še majhni. Drugič pa škropimo, ko opazimo ličinke, ki ogrožajo liste pred cvetenjem rastline. Tretje škropljenje uničuje že novo generacijo. Ne pozabite, da se lahko ponovno pojavijo na vašem polju kljub temu, da ste jih lani že uničili, saj izredno dobro letajo.
Največji naravni sovražnik koloradskega hrošča naj bi bil fazan. Med najpomembnejše naravne sovražnike pa dokazano spadajo plenilske stenice, nekatere polonice, hrošči brzci in entomofagne glive, ki okužijo bube in hrošče v tleh.
Opozorilo
Če se boste odločili za insekticide, z njimi ravnajte previdno in upoštevajte navodila ter priporočila glede ravnanja, predvsem tista, ki zadevajo varnost vas in ljudi okrog vas ter seveda tudi okolja. Najbolj požrešne so ličinke, zato se njih najprej znebite. Strokovnjaki priporočajo, da v primeru, da škropite večkrat letno, vsakič uporabite drug insekticid prav zaradi hroščeve izjemne prilagodljivosti.
Če se boste razveselili neugodnega vremena, češ da bo odplaknilo bube, zabubljene v tla, ne praznujte preveč, saj lahko v tem primeru bube preidejo v fazo diapavze, kar pomeni, da prespijo to priložnost in se šele naslednje leto zbudijo in izvalijo, pripravljeni na uničevanje svežega krompirja.
Poskusite naravno
Če imate raje ekološki način vrtnarjenja, potem je treba tudi za škodljivce poskrbeti temu primerno. Ko pokukajo na plan, najprej iščejo krompir, zato ne bo odveč poskus z majhnimi jarki, saj leze po tleh. Jarke (globoke do pol metra) obložite s plastično folijo in tako preprečite, da pride do krompirja. Ker ne more zlesti ven, bo koloradski hrošč ostal ujet. Predvsem če zamenjate lokacijo gojenja krompirja, bo skušal priti do njega, in če med gredo, v kateri je bil prejšnje leto krompir, in to, na kateri bo rastel letos, postavite jarek, boste lahko zelo uspešni. Lahko jih tudi pobirate in odstranjujete, kar je zelo učinkovit način za zniževanje razmnoževanja.
Preberite si, katere so koristne živali v vrtu, ki vam bodo pomagale v boju pred škodljivci.
