Vsako leto PETA razglasi najbolj seksi vegetarijanca med znanimi osebnostmi. Med že razglašenimi najbolj seksi vegetarijanci so se do sedaj znašla že številna zveneča imena, med njimi Leona Lewis, Anthony Kiedis, Kellie Pickler, Kristen Bell, Russell Brand, Milo Ventimiglia ter Olivia Wilde in Bob Harper. Za mnoge izmed njih veliko ljudi sploh ni vedelo, da so vegetarijanci, dokler jih ni PETA potrepljala po rami. Letos je čast cenjenega naziva doletela Jessico Chastain in Woodyja Harrelsona.
Jessica Chastain
Jessica Chastain, ki se je brezmesni dieti posvetila že pred dolgimi petnajstimi leti, ko le-to še ni bilo tako poznano kot je danes, je pred nedavnim navdušila v filmu Služkinje, v katerem je igrala sicer stransko vlogo, a bila tako osupljiva, da je bila za vlogo nominirana za oskarja. Bradu Pittu je delala družbo v filmu Drevo življenja, v Kinodvoru pa ste si lahko ogledali film Zaklonišče. Mlada igralka je morala v filmu Služkinje jesti ocvrtega piščanca, a so ji za snemanje pripravili vegansko različico. »Veganka sem že pet let, petnajst let pa že ne jem mesa in če bi morala jesti meso, ne bi mogla odigrati prizora in še manj pogoltniti hrane,« je povedala Jessica. Več o veganstvu si lahko preberete v članku veganstvo za začetnike.
Woody Harrelson
Hollywoodski veteran, igralec Woody Harrelson, je vegetarijanec že petindvajset let, več kot polovico svojega življenja. Rojen v ameriški državi Teksas, ki je znana po svoji ljubezni do mesnih jedi, zrezkov in ocvrtih piščancev, je bil v to dieto vpeljan seveda kmalu po tem, ko je lahko žvečil. Potem pa je nenadoma spoznal, da ga vsi burgerji in zrezki, ki so tako okusni, utrudijo in da po obroku preprosto obleži. »Imel sem štiriindvajset let, obraz posut z aknami in nos poln sluzi. Na avtobusu sem srečal neko dekle, ki mi je povedalo, da imam netoleranco na mlečne izdelke. Svetovala mi je, naj se jim odpovem, pa bodo vsi ti simptomi izginil. In kako prav je imela!« Woody je bil že dvakrat nominiran za oskarja, nazadnje pa smo ga gledali v Igrah lakote.
V preteklosti so bili bioidentični progesteron in sintetični progestini obravnavani skupaj, glede na njihove značilnosti, čeprav se zelo razlikujejo v svoji molekularni strukturi in učinkih. V znanstevni literaturi ni dokazanih primerov raka, ki je posledica zdravljenja z bioidentičnim progesteronom, na žalost pa je vrsta dokazanih tveganj in obolenj raka ob uporabi sintetičnih progestinov . Študije dokazujejo vrhunsko varnost bioidentičnih hormonov in velike prednosti v primerjavi s sintetičnimi progestini.
Razlikovati moramo med progesteronom, ki je molekularno enak progesteronu v človeškem telesu in le ta, se lahko tako imenuje – bioidentični progesteron. Progestini in progestageni so sintetično pridobljeni hormoni, ki so laboratorijsko ustvarjeni zato, da bi učinkovali kot bioidentični progesteron, vendar se njihova molekularna struktura razlikuje od progesterona v našem telesu. Naravni progesteron se razlikuje od sintetičnega progestina na recept. Sintetični progestini so kemično predelani progesteroni in to samo zato, da so lahko patentirani in se lahko prodajajo kot zdravila. Predelana molekula progesterona je patentirana kot zdravilo in farmacevtski industriji prinaša velike dobičke. Velikim podjetjem, ki tržijo in prodajajo sintetične hormone seveda ni v interesu v zadnjih letih vedno večja uporaba naravnih, bioidentičnih hormonov. Naravni progesteron ima veliko pozitivnih učinkov na telo. Med predelavo naravne molekule progesterona v sintetični progestin, so se nekateri pozitivni učinki progesterona ohranili, veliko pa se jih je porazgubilo oz. imajo negativne učinke na telo. (Npr. progesteron je glavni hormon, ki se izloča med nosečnostjo in ohranja plod. Po drugi strani pa bi sintetični progestin plod ubil. Vsaka jutranja tabletka za prekinitev nosečnosti vsebuje sintetični progestin.)
Klinične študije so zelo drage. Ker farmacevtske družbe nimajo interesa prodaje naravnih hormonov, ki jih ni mogoče patentirati, so klinične raziskave in veliki denarni vložki padli na pleča pogumnih zdravnikov, ki se zavedajo njihove prednosti. Ti predani zdravniki, ki jih je po svetu vedno več, so res pravi pionirji in junaki, katerih trdo delo in predanost bosta na koncu koristila na milijonu žensk in moškim.
Bio identični hormon pomeni hormon, ki je identično enak hormonu v telesu. Bioidentični naravni progesteron je torej brez stranskiega učinka, saj progesteron v telesu skrbi za normalno hormonsko ravnovesje, uravnava večni presežek estrogena glede na progesteron, poskrbi za dobro delovanje nadledvičnih žlez, ščitnice in slinavke. Prav tako je adptogen, kar pomeni, da zavira prekomerno izločanje estrogena in je odličen pri preprečevanju rakavih obolenj. Bioidentični progesteroni v oralni obliki so registrirani kot zdravila, naravne bioidentične progesteronske kreme pa so registrirane kot kozmetika in so v Evropi v uporabi že več kot 50 let.
Ti naravni hormoni nimajo stranskih učinkov, kot jih imajo sintetični hormoni. Na žalost se mnogi zdravniki ne zavedajo prednosti naravnih, biološko identičnih hormonov. Ker naravni hormoni ne morejo biti patentirani, proizvajalci nimajo finančne spodbude za financiranje stroškov raziskav in razvoja za komercialno trženje teh snovi, posledično zdravniki dobivajo premalo informacij o biološko enakih hormonih. Predvsem ženske se vedno bolj zavedajo stranskih učinkov sintetičnih hormonov in iščejo varnejše alternative. Vse nove raziskave in študije potrjujejo, da so bioidentični progesteroni varni in veliko bolj priporočljivi za naše zdravje. (Številne študije, ki so vsem javno dostopne, najdete na PUBMED, ki je iskalni sistem, ki omogoča dostop do 20 milijonov izvlečkov iz področja medicine, zdravstvenega varstva, zobozdravstva, veterine in predkliničnih znanosti.)
V Franciji in v drugih delih Evrope ženske in moški že desetletja uporabljajo bioidentične hormone, za oralno oz. transdermalno uporabo. Obstaja več velikih, odličnih evropskih in svetovnih raziskav, ki zagotavljajo trdne dokaze o njihovi učinkovitosti in popolni varnosti. Nasprotno pa te iste raziskave kažejo, da imajo sintetični hormoni, tudi progestini, dokazane stranske učinke. Bioidentično hormonsko zdravljenje uvrščamo v alternativno medicino in opredeljuje izraz, ki vključuje uporabo hormonov, ki so molekularno enaki hormonom v našem telesu. Vključuje tudi analizo hormonov iz sline.
Progesteron je naravni hormon, ki ga proizvaja telo in ki se zdaj pridobiva iz rastlinskih izvlečkov diosgeninov. Progestagen in progestin, na drugi strani, sta sintetična hormona, ki jih farmacevtske družbe uporabljajo v peroralnih kontraceptivih in v HNT v komercialne namene. Kontraindikacije in neželeni učinki teh sintetičnih hormonov so grozljivi za branje. (dr. Lee)
Ker naravnega progesterona ni mogoče patentirati, saj je pridobljen iz narave iz mehišgega gomolja Yam (kar je pridobljeno iz narave se ne da patentirati kot zdravilo), je nemogoče, da bi bile naravne kreme licencirane kot zdravilo. Kreme spadajo v kozmetični razred po vsem svetu, prav tako v vseh evropskih državah, zavzemajo podrobno dokumentacijo ter so podprte s kliničnimi preizkušanji, ki utemeljujejo kakovost izdelkov, kljub temu, da kozmetični izdelki ne zahtevajo kliničnih preizkušanj, da dokažejo svoje kvalitete. Kreme ne vključujejo predpisov, ki jih morajo zagotavljati zdravila, saj ne spadajo med zdravila. Kreme, namenjene za komercialno uporabo, so izdelane iz diosgenina iz mehiškega gomolja Yam. Sintetični hormoni za oralno ali transdermalno uporabo so na voljo le kot zdravilo oz. preko recepta.
Progesteron je hormon, znan že okoli 500 milijonov let in je zaradi tega najstarejši hormon na svetu. Progesteron je bistvenega pomena za vse vretenčarje: ribe, plazilce, ptice in sesalce, vključno z ljudmi. Ima številne funkcije v obeh spolih in v vseh starostih- ureja krvni sladkor, skrbi za razvoj inteligence, za izgradnjo kosti, za aktivnost možganov in še veliko več. Progesteron je predhodnik vseh hormonov, tako ženskih kot tudi moških.
Naravni progesteron je enak hormonu, ki se proizvaja v človeškem telesu. Narejen je iz naravnih rastlinskih steroidov iz koreninice divjega yama. Ne gre za sintetično različico, ki je običajno kupljena v obliki tablet na recept. Proizvaja se s fermentacijo mehiškega gomolja yam in z njim na naravni način telo ponovno vzpostavi hormonsko ravnovesje. To snov rastlinskega izvora (iz mehiškega gomolja yam) dandanes uporablja že na tisoče žensk in moških v razvitih državah, ki se zavedajo njegovega pomena. V prosti prodaji je kot krema, ki si jo vtremo v kožo.
Učinki na zdravje so presenetljivi in ne povzročajo nobenih stranskih učinkov. Na žalost se mnogi zdravniki ne zavedajo pozitivnih učinkov teh naravnih, biološko identičnih hormonov. Ker naravni hormoni ne morejo biti patentirani, proizvajalci nimajo finančne spodbude za financiranje stroškov raziskav in razvoja za komercialno trženje teh snovi in posledično zdravniki dobivajo premalo oz. nič informacij o biološko enakih hormonih.
Veliko zdravnikov in farmacevtov trdi, da so sintetični hormoni in bioidentični hormoni popolnoma enaki in imajo popolnoma enake učinke. To preprosto ni res, saj se njihova molekularna struktura razlikuje. (Dr. Wright in številni drugi)
Najprej so bili v uporabi bioidentični hormoni
Pred letom 1930 so uporabljali le bioidentični progesteron iz jajčnikov svinje. V letih med 1930 in 1940 je mlad, podiplomski študent fizikalne kemije, Russell Marker, oblikoval način za pretvorbo kemične spojine, diosgenin, ki se nahajajo v mehiškem gomolju jam, v pogesteron z natančno enako molekularno strukturo progesterona, ki je proizveden v jajčnikih ženske. Ker je biološko identični progesteron pridobljen iz narave, ga ni moč registrirati kot zdravilo, ne da se ga patentirati in od njega ni velikih dobičkov. Ni trajalo dolgo, da so velike farmacevtske družbe spoznale, da lahko ta prvi, bioidentični progesteron kemično spremenijo in ustvarijo sintetično različico, ki jo lahko patentirajo.
Takrat so se začele ostre bitke med velikimi podjetji, ki so začela proizvajati patentiran, sintetični progesteron ter med tistimi, ki so tržili bioidentičnega, popolnoma naravnega. Za razliko od kemično spremenjene molekularne strukture sintetičnih hormonov, biološko identični hormoni vsebujejo enako molekularno strukturo kot tisti, ki jih proizvaja človeško telo. Zaradi tega naše telo bioidentične hormone prepozna kot svoje in tako v telesu tudi delujejo. Sintetični hormoni pa so kemično spremenjene oblike molekul, ki jih naše telo ne sprejme kot sebi enake in imajo dokazane, škodljive stranske učinke.
Medtem, ko velika farmacevtska podjetja in nekateri zdravniki prepričujejo, da so biološko identični hormoni enaki, kot sintetični hormoni, niso. Sintetično proizvedeni hormoni niso pravi hormoni, so umetna zdravila, ki imajo negativne stranske učinke. (povzeto iz pubmed)
Progestine so ustvarili znanstveniki v laboratorijih in ne obstajajo v naravi, povzročajo zmedo v telesu in imajo neželene stranske učinke. Če vaši zdravniki vztrajajo, da so progestini in progesteroni enaki in imajo enake učinke, potem jih vprašajte, zakaj se ravni progesterona ne povečajo po zaužitju progestina? Zakaj se progestini ne uporabljajo pri zdravljenju neplodnosti? Zakaj progestini povzročajo okvaro ploda, če je progesteron glavni hormon nosečnosti? Sintetične progestine so izumili zaradi možnosti patentiranja in posledično velikih zaslužkov. (dr. Wright)
Vse pisanje je podprto s številnimi laboratorijskimi raziskavami in zdravniki, ki že vrsto let uporabljajo bioidentične hormone. Preberite si tudi številne knjige, ki so napisane o tej temi.
John R. Lee, MD je bil mednarodni začetnik v uporabi naravne progesteronske kreme za naravno hormonsko ravnovesje. Bil je iskan govornik, pa tudi najbolje prodajani avtor in urednik. Je ustanovitelj mednarodne agencije za naravni progesteron. Več kot desetletje nazaj, je Dr. John Lee prvič objavil svoje osupljive ugotovitve o konvencionalnih hormonskih nadomestnih zdravljenjih (HNZ). John R. Lee, MD je bil mednarodno priznan strokovnjak za preučevanje in uporabo hormona progesterona in na temo hormonsko nadomestnega zdravljenja. Tudi izraz estrogenska prevlada je njegov in pomeni relativno pomanjkanje progesterona v primerjavi z estrogenom, ki povzroča seznam negativnih simptomov. Dr. Lee je diplomiral na Harvardu in se po 30 letni praksi upokojil ter začel pisati, potovati in izobraževati zdravnike, laike in druge strokovnjake o pomenu naravnega progesterona. Dr Lee je napisal številne knjige: Smernice optimalnega zdravja, Naravni Progesteron, Kaj vam zdravnik ni povedal…in številne druge.
Dr. Lee je spoznal, da ima naravni progesteron pozitiven učinek na zdravje. Preden kupite katero koli od krem na tržišču se zavedajte, da različne kreme vsebujejo različne količine naravnega progesterona USP. Progesteronska informacijska služba za Evropo in Veliko Britanijo zagotovlja informacije o vseh vidikih uporabe naravne progesteronske kreme za ženske, moške, zdravnike in druge zdravstvene ustanove. Na voljo so tudi številne knjige, kasete, video posnetki in znanstveni članki, povezani z pozitivno uporabo naravnega progesterona
Sintetični hormoni ne delujejo, kot oglašujejo in napovedano, vendar še huje, predstavljajo nevarnost za zdravje žensk. Njegove ugotovitve so sprožile val polemik, vendar so nadaljne raziskave potrdile njegove ugotovitve. Zdaj je na milijone žensk zaskrbljenih zaradi staranja in iščejo alternative za HNT. Ravno zaradi Dr. Leeja najdejo učinkovit pristop in pomoč k ponovnemu hormonskemu ravnovesju, v obliki naravnih progestreonskih krem. Čeprav je dr. Lee umrl oktobra leta 2003, njegovo delo živi naprej v najbolje prodajanih knjigah, v njegovih avdio in video kasetah, dvd-jih in na spletu. O njegovih ugotovitvah je prepričanih vedno več zdravnikov, farmacevtov in drugih strokovnjakov, ki podajajo njegovo znanje naprej.
Kaj o naravni progesteronski kremi pravijo strokovnjaki?
“Obstaja veliko pristopov za blaženje težav v menopavzi in pred njo. Progesteronska krema je najboljši način pri premagovanju tovrstnih težav.” Modrost Mene, Christiane Northrup, MD, 2001
“Neuravnotežena ravni hormonov prispeva k tako imenovanim menstrualnim migrenam. Ta vrsta glavobola običajno prihaja tik pred menstruacijo, ko lahko obe ravni estrogena in progesterona dramatično padeta. Ženske si z uporabo naravne progesteronske kreme lahko zelo pomagajo.” Modrost Mene, Christiane Northrup, MD, 2001
“V večini primerov so simptomi estrogenske dominance odpravljeni. Nisem naletel na kakršno koli snov, ki je bolj učinkovita kot naravna progesteronska krema.” Dr Louis Marx, Psihiater
Izdelki, tablete in tudi kreme, ki vsebujejo sintetične hormone, morajo biti registrirane kot zdravilo. Kreme, ki vsebujejo naravno pridobljene hormone iz diosgenina – snov v mehiškem gomolju Yam, ne morejo biti registrirane kot zdravilo. Ker naravnega progesterona ni mogoče patentirati, saj je pridobljen iz narave iz mehišgega gomolja Yam (kar je pridobljeno iz narave se ne da patentirati kot zdravilo), je nemogoče, da bi bile naravne kreme licencirane kot zdravilo.
( Podprto s številnimi študijami neodvisnih laboratorijev, zdravnikov in farmacevtov.
Campagnoli C, Abba C, Ambroggio S, Peris C, Nosečnost, progesteron in progestini glede na tveganje raka dojke. J steroidov Biochem Mol Biol, 2005 december, 97 (5) :441-50.
de Lignières B, de Vathaire F, Fournier S et al, “kombinirano hormonsko nadomestno zdravljenje in tveganje za raka na dojki v francoski študiji kohorte 3175 žensk,” klimakteričnih. 2002 december, 5 (4) :332-40.
Fournier, Berrino F et al, “neenaki tveganja za raka dojke, povezanega z različnimi terapijami nadomestnih hormonov: Rezultati študije kohortni E3N» Breast Cancer Treat Res 2007 Feb 27.
Ali so bioidentični hormoni boljši od sintetičnih hormonov?
Že zdavnaj smo ugotovili, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. (povzeto iz evropske študije)
Ali so bioidentični hormoni varnejši od sintetike? Evropske medicinske raziskave kažejo, da je odgovor pritrdilen, saj so bioidentični hormoni varni za uporabo z razliko od sintetičnih hormonov. (dr. Wright)
Zdravnik, ki je pionir na področju uporabe naravnega hormonskega- nadomestnega zdravljenja, Jonathan V. Wright, MD, je pridobil izjemne rezultate na svojih bolnikih. V članku, Life Extension, preučuje programa za pomoč pri staranju žensk z obnovitijo njihovega hormonskega ravnovesja brez zatekanja k sintetičnim hormonom z dokazanimi stranskimi učinki.
Študije, ki vključujejo ženske, ki so jemale kemično modificirane hormone na recept, so pokazale, da so imele povišano tveganje za raka na dojki, skupaj z večjim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap in pljučno embolijo. Glede na te študije so izdali huda opozorila, da je sintetična hormonska terapija nevarna. Po mnenju dr. Wrighta, si z uporabo naravnih hormonovlahko vzpostavimo optimalno hormonsko ravnovesje na popolnoma varen in učinkovit način.
“Za obnovo hormonskega ravnovesja morate uporabiti naravna sredstva in le tako se boste izognili stranskim učinkom sintetičnih hormonov. Bioidentični hormoni so natančne kopije hormonom vašega telesa, učinkujejo boljše od deformiranih, patentiranih sintetičnih hormonov.
Dr Wright ima več kliničnih izkušenj pri hormonskem nadomestnem zdravljenju, kot katerikoli drug zdravnik. On in Ed Thorpe sta bila ena izmed prvih, ki sta ženskam ponudila alternativno terapijo konvecionalnim sintetičnim hormonom.
Dopolnjevanje z naravnim progesteronom zmanjša negativne posledice upadanja ravni hormonov. (John Lee, MD, izvira klinično uporabo bioidentical progesterona. Številne študije so pokazale, da bioidentične progesteronske kreme učinkovito vplivajo v boju proti staranju.)
Sintetična zdravila, progestini, ne delujejo na enak način kot naravni progesteron. Bioidentični progesteron dokazano zmanjša pogostost raka na dojki. Raziskovalci na National University Hospital na Tajvanu.
Pozitivni učinki naravnega progesterona
Transdermalni Progesteron je varna alternativa sintetičnim progestinom: učinki na simptome menopavze – Stephenson K, Neuenschwander PF, Kurdowska AK, Pinson B, C Int J Pharm mešanju 2008; 12 (4) :295-304.
Hormonska terapija – je čas za drugo mnenje Collins JJ, Ahlgrimm M. Int J Pharm mešanju 2008, 12 (7) :123-127. Ta dokument poudarja neetičnost ravnanja zdravnikov, ginekologov in farmacevtov, ki nasprotujejo uporabi bioidentičnih hormonov ter dokazujejo njihovo škodljivost. V dokumentu je razvidno, da ljudje več brezglavno ne verjmejo bogatim farmacevtskim družbam in prepričevanjem, da so bioidentični hormoni enaki sintetičnim. Ljudje vedno več berejo klinične raziskave neodvisnih laboratorijev.
Bolezni srca in učinki bioidentičnega progesterona in progestina: primer napačne identitete Hermsmeyer RK, Thompson TL, Pohost GM, Kaski JC?. Pregled zajema dokaze, da naravni progesteron dejansko izboljšuje kardiovaskularno funkcijo v nasprotju z uporabo sintetičnega progesterona.
Članek o PubMed Transdermalni estradiol + Progesteron varneje pomagata v menopavzi L’Hermite M, Simoncini T, Fuller S, Genazzani AR. Maturitas 2008, 60 (3-4) :185-201. Ta podroben pregled preučuje, kako različne vrste hormonskega nadomestnega zdravljenja vpliva na kardiovaskularni sistem, možgane in na tveganje za raka na dojki. Obravnava raziskave obravnava prednosti uporabe naravnega progesterona, namesto sintetičnih progestinov. Naravni progesteron blagodejno vpliva na krvne žile in možgane in ne povzroča tveganja za raka dojke, v primerjavi s sintetičnimi progestini.
Članek o PubMed Nove perspektive bioidentičnega progesterona v hormonskem nadomestnem zdravljenju, s posebnim poudarkom na živčni sistem Schumacher M, Guennoun R, Ghoumari, Massaad C, Robert F, El-ETR M, Y Akwa, Rajkowski K, Baulieu EE.. Endocr Rev 2007, 28 (4) :387-439. Avtorji podrobno opisujejo živčne učinke naravnega progesterona, kadar se uporabljajo v menopavzi. Poudarjajo, da se lastnosti naravnega, bioidentičnega progesterona močno razlikujejo od sintetične različice, ki ima tudi negativne učinke.
Članek o PubMed Popravljanje napačnih predstav o bioidentičnih hormonih: Paoletti J.. Int J Pharm mešanju 2007; 11 (4) :269-272. Obstaja veliko dokazov, objavljenih za varnost bioidentičnega progesterona, v primerjavi z njihovimi sintetičnimi alternativami.
Ali je Bio-Identično Hormonsko nadomestno zdravljenje varnejše od tradicionalnega hormonskega nadomestnega zdravljenja? Kritična ocena kardiovaskularnih tveganj v menopavzi. Curcio JJ, Wollner DA, Schmidt JW, Kim LS.
Privoščite Endocrinol. 2006; 5 (6) :367-374. Ta pregled obravnava bioidentične hormone, ki se uporabljajo kot alternativa konvencionalnemu hormonskemu zdravljenju. Avtorji priznavajo, da je klinično dokazano, da je naravni progesteron veliko boljši od sintetičnih progestinv, saj ima več pozitivnih učinkov na lipide, živčni sistem in splošno kakovost življenja ter nima negativnih stranskih učinkov. Članek o PubMed
Celovit pregled varnosti in učinkovitosti bioidentičnih hormonov za upravljanje z menopavzo in tveganji, povezanimi z zdravstvom Moskowitz D.. Altern Med Rev september 2006, 11 (3) :208-23. Ta pregled opisuje delovanje in stranske učinke različnih sintetičnih estrogenov in progestinov, ki se uporabljajo v hormonskem nadomestnem zdravljenju. Obravnava varnost uporabe naravne alternative z bioidentičnimi hormoni. Prav tako bioidentični hormoni zmanjšajo tveganje raka dojke in kardiovaskularne bolezni.
Članek o PubMed Nosečnost, Progesteron in progestini v zvezi z rakom dojke tveganja Campagnoli C, Abba C, Ambroggio S, Peris C.. J steroidov Biochem Mol Biol 2005, 97 (5) :441-50. Nedavne ugotovitve kažejo, da uporaba bioidentičnega progesterona med nosečnostjo ščiti plod ter ščiti pred razvojem raka dojk.
Članek o PubMed Bioidentična USP progesteronska krema kaže veliko pozitivnih učinkov v primerjavi z uporabo sintetičnih progestinov – AC, Nafziger, Zmaga J, Kulawy R, Rocci ML Jr, Bertino JS Jr. J besede: Streptococcus Pharmacol 2005; 5 (6) :614-9.
(Dixie Mills, MD – Na Harvardu usposobljena kirurginja, specializirana za nego dojk, soustanoviteljica osebnega programa za ženske. Je soustanovitelicaj Breast Cancer High-Risk klinike v Bostonu.
Na žalost na naši medicinski fakulteti ne pridobimo znanja o vzporedni, alternativni medicini, s tem pa tudi ničesar o bioidentičnih hormonih ter o razlikah med sintetičnimi. Tisti, ki se ukvarjamo na področju alternativne medicine, se po znanje odpravljamo v tujino, kjer je veliko govora in dokazanih, izvedenih študij, ki dokazujejo razlike med sintetičnimi in bioidentičnimi hormoni. Dokler ne bomo začeli v šole uvajati izobraževanj o alternativnih, naravnih pristopih k zdravju, bomo obtičali v obliki medicine, ki ji kraljujuje pravilo dobička.
Alja Dimic, certificirana prehranska terapevtka, center Holistic
Drugi viri:
Colditz GA, Hankinson SE, Hunter DJ, et al. Uporaba estrogenov in progestini in tveganje za raka dojke pri ženskah po menopavzi. N Engl J Med. 1995 junij 15, 332 (24) :1589-93.
Rossouw JE, Anderson GL, Prentice RL, et al. Tveganja in koristi estrogena plus progestina pri zdravih ženskah po menopavzi: glavnih rezultatov iz pobude za ženske zdravje randomizirani kontrolirani raziskavi. JAMA.2002 julij 17, 288 (3) :321-33.
Heersche JN, Bellows CG, ki Ishida Y. zmanjšanje kostne mase, povezane s staranjem in menopavzi. J Prosthet Dent. 1998 Jan, 79 (1) :14-6.
Leonetti HB, Longo S, Anasti JN. Transdermalni progesteron krema za vazomotoričnih simptomov in po menopavzi izgube kostne mase. Obstet Gynecol. 1999 avgust, 94 (2) :225-8.
Leonetti HB, Wilson KJ, Anasti JN. Aktualni progesteron krema ima antiproliferacijsko vpliva na estrogena endometrij stimulirane. Gnojil Steril. 2003 Jan, 79 (1) :221-2.
Chang KJ, Lee TT, Linares-Cruz G, S Fournier, de Lignieres B. Vplivi perkutane dajanja estradiola in progesterona na človekovo dojk epithe-lial cikel celic in vivo. Gnojil Steril. 1995 april, 63 (4) :785-91.
Cowan LD, Gordis L, Tonascia JA, Jones GS. Incidenca raka dojk pri ženskah z anamnezo pomanjkanja progesterona. Am J Epidemiol. 1981 avgust, 114 (2) :209-17.
Mohr PE, Wang DY, Gregory WM, Richards MA, Fentiman IS. Serum progesteron in prognoza v operativnem prsi can-cer. Br J Rak. 1996 junij, 73 (12) :1552-5.
Head KA. Estriol: varnosti in učinkovitosti. Altern Med Rev april 1998, 3 (2) :101-13.
Sitieri PK, Sholtz PI, Cirillo PM, et al. Možnostna študija estrogenov med preg-Nancy in tveganje za raka na dojki. Unpub-no študija, izvedena v na Inštitut za varovanje zdravja v Oaklandu v Kaliforniji, in ki ga financira US Army Medical Research in materiala poveljevanjem pod DAMD 17 – 99-1-9358.
Tzingounis VA, Aksu MF, Greenblatt RB. Estriol pri upravljanju menopavzi. JAMA. 21 april 1978; 239 (16) :1638-41.
Lauritzen C. Rezultati 5 let prospektivni študiji estriol sukcinat zdravljenja pri bolnikih z klimakteričnih pritožb. Horm Metab Res. 1987 november, 19 (11) :579-84.
Gaby AR. Dehydroepiandrosterone: biološki učinki in klinični pomen. Spremeni sredozemska Rev 1996, 1 (2) :60-9.
Cutolo M. spolni hormon adjuvans terapija pri revmatoidnem artritisu. Rheum Dis besede: Streptococcus North Am. 2000 november, 26 (4) :881-95.
Kipper-Galperin M, Galilly R, Danenberg HD, Brenner T. Dehydroepiandrosterone selektivno zavira nastajanje tumorjev nekrotizirajočega faktorja alfa in interlevkin-6 [OR-strateško usmeritev iz interlukin-6] v astrocitov. Int J Dev Neurosci. 1999 december, 17 (8) :765-75.
Haden ST, Glowacki J, S Hurwitz, Rosen C, LeBoff MS. Vpliv starosti na serumu sulfata Dehydroepiandrosterone, IGF-I, in IL-6 ravni pri ženskah. Calcif tkiva Int. 2000 junij, 66 (6) :414-8.
Morales AJ, Nolan JJ, Nelson JC, Yen SS. Učinki odmerka zamenjave Dehydroepiandrosterone pri moških in ženskah z starostjo. J besede: Streptococcus Endocrinol Metab. 1994 junij, 78 (6) :1360-7.
Morales AJ, Haubrich RH, Hwang JY, Asakura H, Yen SS. Učinek šestih mesecih zdravljenja z 100 mg dnevni odmerek Dehydroepiandrosterone (DHEA), ki kroži na spolni steroidi, telesno sestavo in mišično moč v starosti naprednih moških in žensk. Besede: Streptococcus Endocrinol (Oxf). Oktober 1998, 49 (4): 421-32.
Jesse RL, Loesser K, Eich DM, et al. Dehy droepiandrosterone zavira človekovo agregacijo trombocitov in vitro in in vivo. Ann NY Acad Sci. 29. december 1995; 774:281-90.
Bloch M, Schmidt PJ, Danaceau MA, Adams LF, Rubinow DR. Dehydroepiandrosterone zdravljenje srednjih let dysthymia. Biol Psihiatrija. 15. junij 1999, 45 (12) :1533-41.
Hastings LA, Pashko LL, Lewbart ML, Schwartz AG. Dehydroepiandrosterone in dve strukturni analogi zavira 12-O-tetrade canoylphorbol-13-acetat stimulacijo prostaglandina E2 vsebin na kožo miške. Karcinogeneza. 1988 junij, 9 (6) :1099-102.
Rako S. Testosteron pomanjkljivost: ključni dejavnik za povečano kardiovaskularno tveganje za ženske po histerektomija ali z naravnim staranjem? J Žensko zdravje. 1998 september, 7 (7) :825-9.
Dimitrakakis C, Zhou J, Wang J, et al. Fiziološka vloga testosterona pri omejevanju estrogene stimulacijo prsi. Menopavza. Julij 2003; 10 (4) :292-8.
Shifren JL, Braunstein GD, Simon JA, et al. Transdermalni testosterona zdravljenja pri ženskah z motnjami spolno delovanje po ooforektomija. N Engl J Med. 7. september 2000, 343 (10) :682-8.
Davis SR. Androgeni in ženski sexuality.J Gend POSEBEN sredozemskega. 2000 Jan; 3 (1) :36-40.
Davis SR, Tran J. Testosteron vpliva na libido in dobro počutje pri ženskah. Trendi Endocrinol Metab. 2001 Jan, 12 (1) :33-7.
Chang HJ, Lee TTY et al. Influences of percutaneous administration of estradiol and progesterone on human breast epithelial cell cycle in vivo. Fertil Steril. 1995; 63:785-791.
Fitzpatrick La et al. Comparison of regimens containing oral micronized progesterone of medroxyprogesterone acetate on quality of life in postmenopausal women: a cross-sectional survey. J Women’s Health Gen Based Med 2000 Mayu;9(4):381-7
Gompel et al. Antiestrogen action of progesterone in breast tissue. Breast cancer Res Treat 1986; 8(3):179-88.
Van der Burg et al. Effects of progestins on the proliferation of estrogen-dependent human breast cancer cells under growth factor-defined conditions. J Steroid Biochem Mol Biol 1992 Jun;42(5):457-65.
Mol JA; van Garderen E; Rutteman GR; Rijnberk A. New insights in the molecular mechanism of progestin-induced proliferation of mammary epithelium: induction of the local biosynthesis of growth hormone (GH) in the mammary glands of dogs, cats and humans. J Steroid Biochem Mol Biol 1996 Jan; 57(1-2):67-71.
Hulka BS, Links between hormone replacement therapy and neoplasia. Fertil Steril 1994 Dec;62(6 Suppl 2):168S-175S.
Hofseth LJ; Raafat AM; Osuch JR; Pathak DR; Slomski CA; Haslam SZ Hormone replacement therapy with estrogen or estrogen plus medroxyprogesterone acetate is associated with increased epithelial proliferation in the normal postmenopausal breast. J Clin Endocrinol Metab 1999 Dec;84(12):4559-65.
Foidart JM; Colin C; Denoo X; Desreux J; Beliard A; Fournier S; de Lignieres B. Estradiol and progesterone regulate the proliferation of human breast epithelial cells. Fertil Steril 1998 May;69(5):963-9
Colditz GA; Rosner B Cumulative risk of breast cancer to age 70 years according to risk factor status: data from the Nurses’ Health Study. Am J Epidemiol 2000 Nov 15;152(10):950-64
Ross RK; Paganini-Hill A; Wan PC; Pike MC. Effect of hormone replacement therapy on breast cancer risk: estrogen versus estrogen plus progestin. J Natl Cancer Inst 2000 Feb 16;92(4):328-32.
Estrogen Replacement therapy and Heart Disease: A Discussion of the PEPI Trial. Women’s Health Information Center.
Miyagawa K; Rosch J; Stanczyk F; Hermsmeyer K. Medroxyprogesterone interferes with ovarian steroid protection against coronary vasospasm. Nat Med 1997 Mar;3(3):324-7.
Rosano GM; Webb CM; Chierchia S; Morgani GL; Gabraele M; Sarrel PM; de Ziegler D; Collins P. Natural progesterone, but not medroxyprogesterone acetate, enhances the beneficial effect of estrogen on exercise-induced myocardial ischemia in postmenopausal women. J Am Coll Cardiol 2000 Dec;36(7):2154-9.
Clarkson TB. Progestogens and cardiovascular disease. A critical review. J Reprod Med 1999 Feb;44(2 Suppl):180-4
Feeman WE. Thrombotic stroke in an otherwise healthy middle-aged female related to the use of continuous-combined conjugated equine estrogens and medroxyprogesterone acetate. J Gend Specif Med 2000 Nov-Dec;3(8):62-4; discussion 64-5.
Sitruk-Ware R. Progestins and cardiovascular risk markers. Steroids 2000 Oct-Nov;65(10-11):651-8.
Scarabin PY; Alhenc-Gelas M; Plu-Bureau G; Taisne P; Agher R; Aiach M. Effects of oral and transdermal estrogen/progesterone regimens on blood coagulation and fibrinolysis in postmenopausal women. A randomized controlled trial Arterioscler Thromb Vasc Biol 1997 Nov;17(11):3071-8
Colditz Ga. Hormones and breast cancer: evidence and implications for consideration of risks and benefits of hormone replacement therapy. J Women’s Health 1999 Apr;8(3):354-7.
Zhang F; Chen Y; Pisha E; Shen L; Xiong Y; van Breemen RB; Bolton JL. The major metabolite of equilin, 4-hydroxyequilin, autoxidizes to an o-quinone which isomerizes to the potent cytotoxin 4-hydroxyequilenin-o-quinone. Chem Res Toxicol 1999 Feb;12(2):204-13.
Pisha E; Lui X; Constantinou AI; Bolton JL Evidence that a metabolite of equine estrogens, 4-hydroxyequilenin, induces cellular transformation in vitro. Chem Res Toxicol 2001 Jan;14(1):82-90
Zhang F; Swanson SM; van Breemen RB; Liu X; Yang Y; Gu C; Bolton JL. Equine estrogen metabolite 4-hydroxyequilenin induces DNA damage in the rat mammary tissues: formation of single-strand breaks, apurinic sites, and stable adducts, and oxidized bases. Chem Res Toxicol 2001 Dec;14(12):1654-9
Tzingounis VA; Aksu MF; Greenblatt RB Estriol in the management of the menopause JAMA 1978 Apr 21;239(16):1638-41.
Lemon HM; Kumar PF; Peterson C; Rodriguez-Sierra JF; Abbo KM Inhibition of radiogenic mammary carcinoma in rats by estriol or tamoxifen. Cancer 1989 May 1;63(9):1685-92.
Lemon HM; Wotiz HH; Parsons L; Mozden PJ Reduced estriol excretion in patients with breast cancer prior to endocrine therapy. JAMA 1966 Jun 27;196(13):1128-36.
Lemon, HM Pathophysiologic considerations tin the treatment of menopausal patients with oestrogens; the role of oestriol in the prevention of mammary carcinoma. Acta Endocrinol Suppl 1980 233:17-27. DNH
Follingstad AH Estriol, The Forgotten Estrogen. JAMA Jan 2 1978, 239(1) p29-30
Bansil S; Lee HJ; Jindal S; Holtz CR; Cook SD. Correlation between sex hormones and magnetic resonance imaging lesions in multiple sclerosis. Acta Neurol Scand 1999 Feb;99(2):91-4
Cowan LD; Gordis L; Tonascia JA; Jones GS. Breast cancer incidence in women with a history of progesterone deficiency. Am J Epidemiol 1981 Aug;114(2):209-17
Inoh A; Kamiya K; Fujii Y; Yokoro K Protective effects of progesterone and tamoxifen in estrogen-induced mammary carcinogenesis in ovariectomized W/Fu rats. Jpn J Cancer Res 1985 Aug;76(8):699-704
Otsuki M; Saito H; Xu X; Sumitani S; Kouhara H; Kishimoto T; Kasayama S. Progesterone, but not medroxyprogesterone, inhibits vascular cell adhesion molecule-1 expression in human vascular endothelial cells. Arterioscler Thromb Vasc Biol 2001 Feb;21(2):243-8.
Braunsberg HA; Coldham NG; Wong W. Hormonal therapies for breast cancer: can progestogens stimulate growth?. Cancer Lett 1986 Feb;30(2):213-8
Effects of estrogen or estrogen/progestin regimens on heart disease risk factors in postmenopausal women. The Postmenopausal Estrogen/Progestin Interventions (PEPI) Trial. The Writing Group for the PEPI Trial. JAMA 1995 Jan 18;273(3):199-208
News conference at the American Heart association Annual Meeting, Nov 17, 1994.
Hargrove JT, et al. menopausal hormone replacement therapy with continuous daily oral mircronized progesterone. Obstet Gyn 1989;73:606-12.
Hargrove, Osteen KG. An alternative method of hormone replacement therapy using the natural sex steroids. Infertile Repro Med Clinics north Am. 1995;6:563-674.DNH
Hargrove JT, Eisenberg E. Menopause. Med. Clinics North Am 1995;79:1337-1356.
Lemon Hm. Antimammary carcinogenic activity of 17-alpha-ethnyl estriol. Cancer 1987;60:2873-81.
Schneider J, Huh MM, Bradlow HL, Fishman J. (1984), Antiestrogen action of 2-hydroxyestrone on MCF-7 human breast cancer cells. J Biol Chem 259:4840-4845.
Vandewalle B, Lefebvre J. (1989), Opposite effects of estrogen and catechol estrogen on hormone-sensitive breast cancer cell growth and differentiation. Mol Cell Endocrinol 61:239-246.
Fishman J, Martucci C. (1980), Biological properties of 16alpha-hydroxyestrone: Implications in estrogen physiology and pathophysiology. J Clin Endocrinol Metab 51:611-615. DNH
Schneider J, Kinne D, Fracchia A, Pierce V, Anderson KE, Bradlow HL, Fishman J. (1982), Abnormal oxidative metabolism of estradiol in women with breast cancer. Proc Natl Acad Sci ,USA 79:3047-3051.DNH
Osborne MP, Bradlow HL, Wong GYC, Telang NT. (1993), Upregulation of estradiol C16 alpha-hydroxylation in human breast tissue: a potential biomarker of breast cancer risk. J Natl Cancer Inst 85:1917-1920.
Bradlow HL, Hershcopf RJ, Martucci CP,Fishman J. (1985), Estradiol 16a-hydroxylation in the mouse correlates with mammary tumor incidence and presence of murine mammary tumor virus: A possible model for the hormonal etiology of breast cancer in humans. Proc Natl Acad Sci ,USA 82:6295-6299.
Telang NT, Suto A, Wong GY, Osborne MP, Bradlow HL. (1992), Induction by estrogen metabolite 16 alpha-hydroxyetrone of genotoxic damage and aberrant cell proliferation in mouse mammary epithelial cells in culture. J Natl Cancer Inst 82:634-638.
Kabat GC, Chang CJ, Sparano JA, Sepkovic DW, Hu XP, Khalil A, Rosenblatt R, Bradlow HL. (1997), Urinary estrogen metabolites and breast cancer: a case-control study. Cancer Epidemiol Biomark Prev 6: 505-509.
de Lignieres B. Oral micronized progesterone. Clin Ther 1999. jan;21(1):41-60.
Fitzpatrick LA, Good A. Micronized progesterone: clinical indications and comparison with current treatment. Fertil Steril 1999 Sept;72(3):389-97.
Adams MR; Register TC; Golden DL; Wagner JD; Williams JK Medroxyprogesterone acetate antagonizes inhibitory effects of conjugated equine estrogens on coronary artery atherosclerosis Arterioscler Thromb Vasc Biol 1997 Jan;17(1):217-21 (ISSN: 1079-5642
Wagner JD; Martino MA; Jayo MJ; Anthony MS; Clarkson TB; Cefalu WT. The effects of hormone replacement therapy on carbohydrate metabolism and cardiovascular risk factors in surgically postmenopausal cynomolgus monkeys. Metabolism 1996 Oct;45(10):1254-62
Levine RL; Chen SJ; Durand J; Chen YF; Oparil S. Medroxyprogesterone attenuates estrogen-mediated inhibition of neointima formation after balloon injury of the rat carotid artery. Circulation 1996 Nov 1;94(9):2221-7.
Register TC; Adams MR; Golden DL; Clarkson TB. Conjugated equine estrogens alone, but not in combination with medroxyprogesterone acetate, inhibit aortic connective tissue remodeling after plasma lipid lowering in female monkeys. Athrioscler Thromb Vasc Biol 1998 Jul;18(7):1164-71.
Pike MC, Ross RK. Progestins and menopause: epidemiological studies of risks of endometrial and breast cancers. Steroids 2000;65:659-64.
MacMahon B; Cole P; Brown JB; Aoki K; Lin TM; Morgan RW; Woo N. Oestrogen profiles of Asian and North American women. Lancet 1971 Oct 23;2(7730):900-2.
Lemon HM. Genetic predisposition to carcinoma of the breast: multiple human genotypes for estrogen 16 alpha hydroxylase activity in Caucasians. J Surg Oncol 1972;4(3):255-73
Lemon Hm. Oestriol and prevention of breast cancer. Lancet 1973;march 10:546-7.
Bulbrook RD; Swain MC; Wang DY; Hayward JL; Kumaoka S; Takatani O; Abe O; Utsunomiya J. Breast cancer in Britain and Japan: plasma oestradiol-17beta, oestrone and progesterone,and their urinary metabolites in normal British and Japanese women. Eur J Cancer 1976 Sep;12(9):725-35.
Speroff L. The breast as an endocrine target organ. Contemp Obst Gyn 1977 9:69-72. DNH
Adams MR et al. Inhibition of coronary artery athrosclerosis by 17-beta estradiol in ovariectomized monkeys: Lack of an effect of added progesterone. Arteriosclerosis 1990;10:1051-7.
Spellacy WN. A review of carbohydrate metabolism and the oral contraceptives. Am J Obstet Gynecol 1969 Jun 1;104(3):448-60.
Tikkanen MJ; Kuusi T; Nikkila EA; Sipinen S. Post-menopausal hormone replacement therapy: effects of progestogens on serum lipids and lipoproteins. A review. Maturitas 1986 Mar;8(1):7-17.
Lobo RA. The role of progestins in hormone replacement therapy. Am J Obstet Gynecol 1992 Jun;166(6 Pt 2):1997-2004
Bolaji II; Grimes H; Mortimer G; Tallon DF; Fottrell PF; O’Dwyer EM. Low-dose progesterone therapy in oestrogenised postmenopausal women: effects on plasma lipids, lipoproteins and liver function parameters. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 1993 Jan;48(1):61-8.
Moorjani S; Dupont A; Labrie F; De Lignieres B; Cusan L; Dupont P; Mailloux J; Lupien PJ. Changes in plasma lipoprotein and apolipoprotein composition in relation to oral versus percutaneous administration of estrogen alone or in cyclic association with utrogestan in menopausal women. J Clin Endocrinol Metab 1991 Aug;73(2):373-9.
Minshall RD; Miyagawa K; Chadwick CC; Novy MJ; Hermsmeyer K. In vitro modulation of primate coronary vascular muscle cell reactivity by ovarian steroid hormones. FASEB J 1998 Oct;12(13):1419-29
Minshall RD; Stanczyk FZ; Miyagawa K; Uchida B; Axthelm M; Novy M; Hermsmeyer K. Ovarian steroid protection against coronary artery hyperreactivity in rhesus monkeys. J Clin Endocrinol Metab 1998 Feb;83(2):649-59.
Fahraeus L; Larsson-Cohn U; Wallentin L. L-norgestrel and progesterone have different influences on plasma lipoproteins. Eur J Clin Invest 1983 Dec;13(6):447-53.
Jensen J; Riis BJ; Strom V; Nilas L; Christiansen C. Long-term effects of percutaneous estrogens and oral progesterone on serum lipoproteins in postmenopausal women. Am J Obstet Gynecol 1987 Jan;156(1):66-71.
Ottosson UB; Johansson BG; von Schoultz B. Subfractions of high-density lipoprotein cholesterol during estrogen replacement therapy: a comparison between progestogens and natural progesterone. Am J Obstet Gynecol 1985 Mar 15;151(6):746-50.
Elkind-Hirsch KE; Sherman LD; Malinak R. Hormone replacement therapy alters insulin sensitivity in young women with premature ovarian failure. J Clin Endocrinol Metab 1993 Feb;76(2):472-5.
Bush TL; Barrett-Connor E; Cowan LD; Criqui MH; Wallace RB; Suchindran CM; Tyroler HA; Rifkind BM. Cardiovascular mortality and noncontraceptive use of estrogen in women: results from the Lipid Research Clinics Program Follow-up Study. Circulation 1987 Jun;75(6):1102-9.
Godsland IF; Gangar K; Walton C; Cust MP; Whitehead MI; Wynn V; Stevenson JC. Insulin resistance, secretion, and elimination in postmenopausal women receiving oral or transdermal hormone replacement therapy. Metabolism 1993 Jul;42(7):846-53.
Morey AK; Pedram A; Razandi M; Prins BA; Hu RM; Biesiada E; Levin ER. Estrogen and progesterone inhibit vascular smooth muscle proliferation. Endocrinology 1997 Aug;138(8):3330-9.
Lee WS; Harder JA; Yoshizumi M; Lee ME; Haber E. Progesterone inhibits arterial smooth muscle cell proliferation. Nat Med 1997 Sep;3(9):1005-8.
Colditz GA; Hankinson SE; Hunter DJ; Willett WC; Manson JE; Stampfer MJ; Hennekens C; Rosner B; Speizer FE. The use of estrogens and progestins and the risk of breast cancer in postmenopausal women. N Engl J Med 1995 Jun 15;332(24):1589-93.
Von Schoultz B; Soderqvist G; Cline M; von Schoultz E; Skoog L Hormonal regulation of the normal breast Maturitas 1996 May;23 Suppl:S23-5.
Chen Y; Liu X; Pisha E; Constantinou AI; Hua Y; Shen L; van Breemen RB; Elguindi EC; Blond SY; Zhang F; Bolton JL. A metabolite of equine estrogens, 4-hydroxyequilenin, induces DNA damage and apoptosis in breast cancer cell lines. Chem Res Toxicol 2000 May;13(5):342-50
Desreux J; Kebers F; Noel A; Francart D; Van Cauwenberge H; Heinen V; Thomas JL; Bernard AM; Paris J; Delansorne R; Foidart JM. Progesterone receptor activation. an alternative to SERMs in breast cancer. Eur J Cancer 2000 Sep;36 Suppl 4:S90-
Navadna arnika (latinsko Arnica montana L.) je zelo priljubljena zdravilna rastlina, kar se odraža tudi v njenih številnih ljudskih imenih: gorska svetlica, hribovski primožek, materinski koren, resnica, rumena krsnica, zlatnica, sončna roža. Ime arnica izhaja iz grške besede arna, ki pomeni ovca, saj ima rastlina mehke, z dlačicami poraščene liste. Je ena izmed najbolj priljubljenih in uporabljenih rastlin, saj jo ljudje najpogosteje uporabljajo pri težavah s kožo.
Arnika, rastlina naših babic
Že naše babice so se pri bolečinah v mišicah po težkem delu mazale s pripravki iz arnike. Pogosto se ne zavedamo, da dolgotrajna in notranja uporaba pripravkov iz arnike privedeta do toksičnih učinkov. Sicer pa je arnika od 20 do 60 cm visoka večletna rastlina, ki raste na revnih ali zakisanih travnikih, planinskih tratah in barjih po vsej Sloveniji. Ima eno steblo, listi so jajčasti, dolgi 7 cm in poraščeni z dlačicami. Z lahkoto jo prepoznamo po od 60 do 80 mm velikem oranžno rumenem koškastem socvetju. Socvetja pa obdajajo ostri ovojkovi listi, ki so pokriti z rumenimi dlačicami. Če v zgodnjem poletju pohajate po planinah, ste zagotovo že opazili bleščečo rumeno cvetočo arniko.
Arnika v cvetovih vsebuje karotenoide, ki jim dajejo močno rumeno barvo. Eterična olja v cvetu vsebujejo derivate timola, terpenoidne ogljikovodike, veliko maščobnih kislin in so zaradi tega viskozna. Seskviterpenski laktoni pa prispevajo k grenkemu okusu pripravkov iz arnike. Vsebuje pa še vrsto drugih učinkovin, kot so fitosteroli, triterpenoidi, polisaharidi, fenolne kisline (dobri antioksidanti), kumarini, flavonoidi.
Arnika raste po vsej Evropi
Ta rastlina je doma v Alpah srednje Evrope, najdemo pa jo lahko na planinskih travnikih Slovenije, Avstrije, Švice, Francije in Nemčije, kjer povsod spada med zaščitene rastline, zato je ne pohodite, ko jo boste ugledali! Arniko lahko prepoznamo po njenih rumenih podolgovatih listih, tudi cvet je rumene barve, deblo pa je zeleno in ima kratke podolgovate zelene liste, ki nekoliko spominjajo na regrat, čeprav je le-ta nekoliko manjši. Zelišče dosega višino med 20 cm in 60 cm ter raste med drugimi rastlinami na travnikih in pašnikih.
Povpraševanje po tem zdravilu je veliko, saj jo najdemo kot zdravilo v homeopatiji, kjer samo pri nemškem veleproizvajalcu homeopatskih zdravil DHU (Deutsche Homöopathie Union), na leto proizvedejo 1.500 litrov tinkture, kot zdravilo pa je znana tudi v zeliščni terapiji in jo dodajajo skoraj vsakemu kolikor toliko naravnemu mazilu za utrujene noge ali proti bolečinam, pa tudi osvežilnim tonikom. Da lahko sploh zadostimo potrebam po tem zdravilu, so arniko kultivirali, tako da raste tudi v vrtovih ter nasadih farmacevtov, žal pa tista arnika ni arnica montana, temveč druga vrsta arnike, ki se ne uporablja v homeopatski izdelavi, medtem ko za uporabo v drugih medikamentih ta razlika ni pomembna!
Planinska rastlina
Kakor sem že omenil, raste arnika predvsem na planinskih travnikih, zelo rada ima namreč apnenčasta in kisla tla. Takšna tla najdemo zlasti tam, kjer je bil izkrčen gozd, saj se tam tla mešajo s gnilimi rastlinskimi deli in deloma s kamni. Takšna tla so trda in nerodovitna, arnika pa najraje raste kje tam, kjer je narava ranjena. Farmakologija kaže, da cvetovi arnike vsebujejo 0,3 % eteričnega olja (timol), karbonske kisline (jantarjeve, baldrijanove kisline), alkalen, barvila, fenolne kisline (klorogenska kislina, kavna kislina), kumarine, grenčice, flavonoide in ogljikove hidrate. V koreninah najdemo jantarjevo kislino, mlečno kislino, mangan, kalijev sulfat, kalcijev sulfat, železov oksid in magnezijev oksid.
V zelo visokih dozah je znano, da moti človeško prebavo in ob uživanju lahko pride do slabosti in bruhanja, še kasneje se lahko pojavi vzburjenje živčnega sistema, strah, delirij, težave z dihanjem in tudi poškodba jeter.
Arnika za poškodbe in rane po operacijah
V ljudskem zdravilstvu ima arnika poseben položaj, saj gre za zdravilo, ki zdravi večino manjših tegob, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju, ki jih dobimo pri delu ali če se ranimo oziroma ponesrečimo; arnika je torej zdravilo “prve vrste”. Podrobnejše indikacije so vse drobne rane in poškodbe kakor hematomi, krvavitve, preobremenitve, pretres možganov, otrdelost tilnika, kontuzija, zvin, vnetje mišic in podobno. V vseh teh primerih nam uporaba arnike zagotavlja uspeh, ne glede na to ali jo masiramo v tkivo, zaužijemo kot domače žganje ali pa pijemo kot čaj; ta rastlina je “kraljica vseh poškodb”.
Če pa iz nje izdelamo homeopatsko zdravilo, zmore ozdraviti še precej drugih tegob in bolezni, med drugim tudi ognojke, vnetja, drisko, vročino, ječmenčke, kašelj, pike, zlom kosti, glavobol, krvavenje iz nosa, nespečnost, opekline, infekcije in zobobol. S potenciranjem se namreč zdravilna moč snovi poveča in izboljša, tako da homeopatska arnika lahko zdravi celo več kakor zelišče samo. Po Hahnemannovem predpisu za izdelavo zdravila uporabljamo cvetove sveže arnice montane in nobene druge!
Še zlasti je homeopatska arnika koristna po operacijah, saj zelo pospešuje celjenje operirane rane, zato jo lahko s pridom uporabimo tudi po porodu in po izruvanju zoba. Arnika pri tem ni edino zdravilo, ki ga dajemo postoperativno, saj v ta namen uporabljamo tudi zdravili hypericum in staphisagria. Hypericum (šentjanževko). Predpisujemo ju bolj pri poškodbah živcev ali hrbtenice in pri pretresu hrbtnega mozga, staphisagrio pa še posebno po kateterizaciji in kirurških posegih.
Uporaba arnike v homeopatiji
Homeopatska arnika močno deluje na kri in krvni obtok, zato lahko nanjo pomislimo tudi pri vseh boleznih, kjer je oviran pretok krvi, npr. srčna kap, tromboze, embolije in podobno. Organsko pa ugotavljamo, da učinkuje predvsem na srce in pljuča, zlasti v primeru otežkočenega dihanja in kašljanja ponoči. Na srce arnika deluje tako, da zviša utrip, saj ima bolnik praviloma precej nizek in neenakomeren krvni tlak. Arnika je tudi zdravilo, ki ga lahko dajemo osebam, ki so bile izpostavljene telesnemu nasilju, saj se bolniki počutijo tako stolčene in pobite, ker so duševno še vedno ranjeni. Arnika je skratka najpomembnejše homeopatsko zdravilo in je prav gotovo nenadomestljiva v vsaki domači lekarni.
Vsakdanje delo homeopata obsega poznavanje najmanj 300 homeopatskih zdravil, čeprav jih je znanih ter bolj ali manj raziskanih celo okoli 5.000. Najpomembnejše homeopatske tipe ste v zadnjih dveh letih lahko spoznali in se seznanili z njihovim delovanjem.
Rumeni cvetovi
Arnika je trajnica in raste po travnikih, košenicah, planinskih tratah in visokih barjih predvsem v nekoliko višjih predelih. Ima značilne svetlo rumene cvetne koške, ki se poleti razcvetejo na visokih dlakavih steblih. Spodnji kratkopecljati koničasti listi so tesno nagneteni v pritlično listno rozeto. Prav cvetovi so tisti deli arnike, ki jih uporabljamo v zdravilne namene. Cvetne koške nabiramo od maja do junija, jih hitro posušimo in uporabljamo za številne pripravke, največkrat tinkture in izvlečke. Arnika vsebuje protivnetne seskviterpenske laktone, med katerimi je najbolj zdravilen helenalin. Poleg tega so v njej tudi flavonoidi, ki ožijo krvne žile, kumarini, derivati kavne kisline in eterično olje. Posebej o eteričnih oljiv v zadnjih letih potekajo dodatne raziskave.
Le za zaprte rane
Arnika že od nekdaj velja za učinkovito ljudsko zdravilo, ki ga večinoma uporabljamo zunanje.
Pomaga pri modricah. Različni laktoni namreč zavirajo izliv krvi pod kožo in s tem preprečujejo vnetje okoliškega tkiva.
Njene pripravke lahko uporabljamo tudi pri izpahih in izvinih ter drugih manjših poškodbah, pri katerih prizadeti del oteče, vendar ni krvi.
Uporabljajo jo tudi pri zdravljenju bakterijskih in glivičnih okužb.
Pri tem izpostavljamo opozorilo, da doma izdelanih pripravkov nikoli ne uporabljamo notranje. Brez bojazni lahko uživamo le pripravke za homeopatsko zdravljenje (ran, poškodb in šoka), vendar se moramo natančno ravnati po navodilih.
Predvidno pri notranji uporabi
Arnika deluje protivnetno, antiseptično in analgetično, zmanjša nastanek modric. Učinkovine arnike inhibirajo tudi agregacijo trombocitov. Dokazali so tudi protimikrobne, protiglivične in protivnetne lastnosti. Odkrili pa so tudi citotoksične učinke arnike. Tinkturo iz arnike pred uporabo razredčimo z vodo in kot obkladek položimo na odrgnine, modrice, rane, ki so nastale zaradi poškodb ali operacije, na zlome in zvine ter s tem zmanjšamo otekanje, nastanek modric in pordelost.
Pri revmatičnih težavah, bolečinah v mišicah in sklepih ter krčnih žilah pa si pomagamo s kremami in geli, ki vsebujejo arniko. V ljudskem zdravilstvu arniko pogosto uporabljajo pri pikih žuželk in vnetjih sluznice, predvsem v ustih in žrelu. Večina ljudi pa jo uporablja pri površinskih in sončnih opeklinah. Pripravki iz arnike so namenjeni zunanji uporabi, zaradi strupenosti arnike pri notranji uporabi. Notranje jo uporabljamo le izjemoma, in sicer v močno razredčenih homeopatskih pripravkih kot sredstvo za zmanjšanje krvavitev.
Koncentrirani pripravki lahko tudi pri zunanji uporabi povzročijo nekrozo (odmrtje) kože. Odsvetuje se dolgotrajna uporaba arnike. Naj še enkrat posebej opozorimo na strupenost arnike, če pripravke uporabljamo notranje, saj lahko pride do vrste neželenih učinkov (bruhanja, glavobola, bolečin v trebuhu, težav z dihanjem in s krvožilnim sistemom), kar lahko privede celo do smrti.
Pogosta vprašanja
Kdaj in kje nabiramo arniko?
Arnika raste na travnikih, košenicah – predvsem v nekoliko višjih predelih. Cvetove nabiramo od maja do junija, jih hitro posušimo in uporabljamo za različne pripravke.
Kako izgleda navadna arnika?
Navadna arnika ima značilne svetlo rumene cvetne koške, ki se poleti razcvetejo na visokih dlakavih steblih. Spodaj najdemo kratkopecljate koničaste liste v rozeti.
Kako uporabljamo arniko?
V ljudskem zdravilstvu ima arnika posebno mesto, saj se uporablja za mnoge tegobe, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju, kot so drobne rane in poškodbe, hematomi, krvavitve, preobremenitve, otrdelost tilnika, kontuzija, zvin, vnetje mišic in podobno.
Za kaj se uporablja arnika?
Arnika se pogosto uporablja v homeopatskih zdravilih za zdravljenje modric, oteklin, bolečin in vnetij. Prav tako je priljubljena sestavina v številnih mazilih in gelih za lajšanje bolečin.
Kako varno je uporabljati arniko?
Zunanja uporaba arnike je večinoma varna, vendar je zaužitje v čisti obliki lahko strupeno. Simptomi zastrupitve vključujejo bruhanje, drisko, palpitacije in šibkost. Vedno sledite navodilom za uporabo in se izogibajte zaužitju izdelkov, ki so namenjeni samo za zunanjo uporabo.
Ali arnika ragira z drugimi zdravili?
Čeprav je arnika montana naravno zdravilo, se lahko v nekaterih primerih interakcija z drugimi zdravili pojavi, zlasti s tistimi, ki vplivajo na strjevanje krvi. Pred uporabo arnike se posvetujte s svojim zdravnikom, če jemljete katera koli zdravila.
Proso je brez glutena, bogato z vlakninami, magnezijem in vitaminom B3, kar podpira prebavo in zdravje srca.
Ima nizek glikemični indeks, kar pomaga uravnavati krvni sladkor in je primerno za diabetike.
Vsebuje antioksidante, ki upočasnjujejo staranje in ščitijo celice pred oksidativnim stresom.
Enostavno za pripravo: uporabno v kašah, juhah, solatah ali kot priloga namesto riža.
Proso kot rastlina lahko zraste zelo nizko ali pa tudi do tri metre visoko. Proso spada med najstarejša kultivirana žita.
Zgodovina prosa
Domovina prosa je srednja Azija, na Kitajskem pa je bilo znano kot “kitajsko žito”. Navadno proso je eno izmed prvih žit, ki so ga v Evropi pridelovali za prehrano ljudi. Arheološke najdbe dokazujejo, da so ga v Evropi gojili že Kelti, in sicer že v tisočletju pred našim štetjem. Tudi Slovani so pripravljali jedi iz prosene kaše; predvsem ob svatbi, krstu in na sedmini, te jedi so bile simbol obilne rodnosti. V nekaterih predelih Evrope so nevestam potresli proso v čevlje, da bi bila pridna.
Prosena kaša je bila vsakdanja jed slovenskih kmetov od srednjega veka dalje. V Evropi je bilo proso vse do sredine 20. stoletja “kruh revežev”, tako kot je bila v drugih predelih ajda “hrana revnih”. Moderna žita, ki prihajajo k nam, kot sta amarant in kvinoja, sta “žito revnih” drugje, v Južni Ameriki. Konec 20. stoletja pa se je pridelava prosa močno zmanjšala. Z razvojem biodinamičnega in ekološkega načina pridelave pa se je pridelava prosa v zadnjem času spet povečala.
Proseno zrno je prekrito s čvrstimi, gladkimi in bleščečimi plevami bele, rumene, rdeče, sive ali črne barve, to pa je odvisno od okolja, v katerem je rastlina uspevala.
Rastlina proso
Proso ima šopaste korenine, ki črpajo hranila in vodo tudi iz globljih plasti tal. Mlada rastlina je podobna pravim žitom, le da so njeni listi širši in daljši. Proso ima razprostrto, nekoliko povešeno latasto socvetje s samoprašnimi cvetovi.
Proseno zrnje
Proseno zrno je prekrito s čvrstimi, gladkimi in bleščečimi plevami bele, rumene, rdeče, sive ali črne barve, to pa je odvisno od okolja, v katerem je rastlina uspevala. Prosa ne moremo luščiti. Nekateri ljudje uživajo tudi neoluščeno proso, vendar je v ustih zelo suho, čutimo ga kot pesek. Če uživamo tako proso, se nam skorajda ni potrebno umivati zob. Seveda takega neoluščenega prosa ne bi nihče jedel vsak dan, razen če bi ga uživali kot zdravilo.
Za prehrano uporabljamo oluščeno proso oziroma kašo. To je pomembno zaradi tega, ker je na samem zrnu prosa tanek ovoj maščob. Ko proso oluščimo, pride do zrnja toplota, posledično pa ta maščoba lahko malo zagreni okus. To lahko opazimo, če damo proso v toplo vodo, nakar se na vodi naredijo mehurčki, nekaj podobnega peni. To ni umazanija ali prah, ampak saponini, ki se ustvarjajo pri prijemanju v vrečki pakiranega prosa z rokami.
Če vemo, da je proso sveže, je maščoba na zrnih zelo dragocena. Če pa ima proso grenak oziroma oster okus, je priporočljivo, da ga pred uporabo prelijemo z vročo vodo, dobro premešamo in precedimo. Nato dodamo svežo vodo in skuhamo.
Če želimo proso zmleti in vemo, da ima grenak okus, postopek ponovimo, le da ga dobro odcejenega damo v pečico, in sicer za tako dolgo, da je popolnoma suho. Prosena kaša je lahko prebavljiva in okusna jed. Po kakovosti in hranilnosti je proso podobno rižu.
Navadno proso je eno izmed prvih žit, ki so ga v Evropi pridelovali za prehrano ljudi.
Hranilna vrednost
Proso (100 gramov) vsebuje 9,8 g beljakovin, 3,9 g maščob in 68,8 g ogljikovih hidratov in druge za zdravje koristne snovi, veliko fosforja, magnezija, kalija, železa, kalcija in vitamine skupine B.
Zdravilni učinki
Stare knjige proso uvrščajo med zdravilne rastline. Proso pospešuje potenje in odvajanje vode. Proso je naraven antibiotik. Vsaj en tedenski obrok, v katerem bo tudi proso, preprečuje razvoj gnilobnih bakterij, čisti črevesje in razstruplja telo.
Na vodi kuhana kaša pomaga pri zakisanosti presnovkov, ki sprožijo putiko. Uporaba prosa je priporočljiva pri bolezni celiakije, ker ne vsebuje glutena. Prav tako ga uporabljamo tudi pri odstavljanju (od dojenja) v obliki kosmičev ali moke. Proso spodbuja proces toplote preko maščob, ki jih vsebuje, zato je zelo pomembna zaščita proti hudim boleznim, kot sta skleroza in rak. Pri modernem človeku je proces dovajanja toplote v organizem oviran zaradi strahu, kompleksa manjvrednosti, pomanjkanja navdušenja in nizke telesne aktivnosti.
Poleg mineralov fosforja, ki ga potrebujemo za zobe, da bi bili čvrsti in urejeni, ter kalcija, magnezija in železa vsebuje zrnje prosa tudi kremen. Kremen pri tem deluje bolj na čutila, spodbuja budnost, zaznavanje, medtem ko na primer pri ječmenu učinkuje bolj kot zaščita. Prosa ne priporočamo pri boleznih kože, alergiji in nevrodermatitisu.
Proso vsebuje vse tisto, kar potrebuje organizem otroka: zobje, koža, nohti, lasje in budnost čutil, zaznavanje sveta, v katerem živimo. Te sposobnosti moramo v človeku negovati, da ne zamro prehitro, ko človek ostari. Saj čutila zaznavanja pri starejših ljudeh pojenjujejo, slabše vidijo, slišijo, slabše voha, tudi funkcija kože se zmanjšuje, izpadajo lasje. Proso pa je tisto s katerim spodbujamo, da te funkcije ostanejo dalj časa aktivne. Priporočljivo je, da starejši jedo proso. Proso je edino žito, ki v želodcu povzroča alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce.
Kozmetični dodatek
Kaša in moka sta koristni za nego kože obraza in dekolteja. Prosena maska, obogatena z limoninim sokom ali z medom, odlično nadomesti drage kreme, povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.
Jedi
Proseno kašo kuhamo na mleku ali vodi kot samostojno jed, iz zrn ali moke spečemo različne sladice, ji dodajali krompir, kislo zelje, kislo repo, gobe, fižol ali sadje. Iz nje so delali tudi nadeve za klobase.
Proso spodbuja proces toplote preko maščob, ki jih vsebuje, zato je zelo pomembna zaščita proti hudim boleznim, kot sta skleroza in rak.
Koliko časa kuhamo proso?
Proso kuhamo petnajst minut, pri čemer pa je čas kuhanja odvisna tudi od prosa samega. Čas kuhanja je odvisen tudi od tega, kakšno proso želimo. To je povezano s količina vode! Če želimo nelepljivo in zrnato proso, potrebujemo tri in pol skodelice vode za eno skodelico prosa, tako da proso v vodi plava. Ko je kuhano, ga precedimo, za hip damo v hladno vodo in dodamo k omaki, ki smo jo predhodno pripravili.
Proso ali ostala žita bodo vedno lepa, če jih bomo kuhali s pravo količino vode. Kuhamo lahko toliko časa, da žito – proso zavre, nato ga odstavimo z ognja in ga pustimo pokritega na toplem, lahko ga ovijemo z volneno odejo ali ga pustimo v prostoru, kjer se toplota dolgo zadržuje. Tako bomo imeli lepa napeta zrna, ki se ne bodo lepila in ne bodo preveč mehka.
To lahko naredimo tudi tako, da žito zvečer namočimo, zjutraj postavimo na štedilnik za deset (pri ostalih žitih dvajset) minut. Nato odstranimo z ognja in ga postavimo nekam na toplo dobro pokritega. Ko se vrnete iz službe, imate obrok že kuhan, žitu lahko dodate malo masla ter zelišč in obrok je pripravljen. Enostavno, ali ne?
To lahko počnemo z vsemi vrstami žit. Pomembno je le, da ga po kratkem času kuhanja postavimo na toplo mesto oziroma dobro pokrijemo.
Milo je v uporabi že zelo dolgo. Umivanje z milnico sega že v čas Rimljanov. Legenda pravi, da je dobilo milo ime po gori Soap, kjer so Rimljani v čast bogovom obredno žrtvovali živali. Za njimi je ostala živalska maščoba in pepel, ki jo je dež spiral v reko. Reka se je na tem mestu začela peniti in ugotovili so, da se v tej vodi dobro pere.
Danes je izdelava mila občutno napredovala. Vendar ali si še želimo tak napredek? V zadnjem času se vse bolj opozarja na visoko vsebnost kemikalij in strupenih snovi v kozmetičnih izdelkih. Milo pri tem ne zaostaja. Vsebuje različne sintetične barve, vonjave in snovi, ki so za človeško telo škodljive. Čeprav se milo nanaša na površino kože, še ne pomeni, da kemikalije ne pridejo v vašo telo.
Dve osnovni snovi za izdelavo mila
Milo lahko izdelate iz dveh snovi. Prva je izdelava z glicerinom. Glicerin (tudi glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol) je pogosta sestavina kozmetičnih sredstev. V naravi je del rastlinskih in živalskih maščob. Pri kupovanju glicerina bodite pozorni, saj je na tržišču izredno malo naravnega.
Drug način izdelave mila je izdelava iz maščob, luga (natrijev hidroksid) in vode, ki so tri osnovne sestavine pri pridobivanju mila. Pri tem je pomembno razmerje danih snovi, ki ga izračunate na posebnem kalkulatorju.
Kalkulator razmerja snovi v milu
Do kalkulatorja lahko brezplačno dostopite preko interneta, če v brskalnik vtipkate »soap calculator«. V kalkulatorju označite olja, iz katerih boste naredili milo, in vrsto luga (natrijev ali kalijev). Natrijev lug se uporablja pri izdelavi trdega mila, medtem ko kalijev lug uporabljamo pri izdelavi tekočega mila.
Ko ste vtipkali, koliko gramov olja boste uporabili, vam bo kalkulator izračunal količino luga in vode, ki jo za to potrebujete. Pri lugu vam bo izračunal lestvico, npr. od 50 do 58. Izberete si številko na tej lestvici, s tem da bo, če boste porabili več luga (58), milo bolj izsušilo kožo, kot če ga boste uporabili manj. Najbolj priporočljivo je, da si izberete sredinsko številko.
Namigi
Načeloma na vsakih 50 g katerega koli olja potrebujemo 18 g vode.
Pri izdelavi lahko hkrati uporabimo različna olja. Kokosovo olje bo povzročilo penjenje mila, podoben učinek ima tudi palmino olje, medtem ko bo milo iz olivnega olja postalo iz dneva v dan bolj zrelo in kvalitetnejše, vendar se ob miljenju ne bo penilo.
Izdelava mila je preprost postopek
Preprost recept za izdelavo mila
50 g kokosovega olja
50 g olivnega olja
15 g luga
36 g vode
dišavnice, eterično olje, naravna barvila po želji
Kako poteka izdelava mila?
Izberite postopek izdelave mila
Poznamo dva postopka izdelave mila, in sicer hladnega in vročega. Pri hladnem, hitrejšem postopku milo mešamo, dokler ne postane tako gosto, da kapljica, ki jo spustimo vanj, za seboj ne začne puščati sledi. Tako milo zlijemo v kalup in ga lahko začnemo uporabljati po vsaj 3 tednih. Medtem ko pri vročem postopku milo segrevamo dlje časa, dokler masa ne postane zelo gosta. Tako milo zlijemo v kalup in ga lahko začnemo uporabljati takoj, ko se strdi.
Pripravite sestavine
Pripravite si vse potrebne sestavine za izdelavo mila.
Izdelava mila po vročem postopku
Olje damo v stekleni kozarec, ki ga položimo v parno kopel (= posoda z vodo, ki jo segrevamo na štedilniku). Med tem v steklenem kozarcu posebej odtehtamo vodo in lug. V vodo počasi zlivamo lug. Medtem mešamo z lesenim predmetom. Pri tem je dobro uporabiti zaščitne rokavice, hlapov ne vdihavamo. Mešanica bo reagirala in se močno segrela. Lug in vodo pustimo stati, dokler se malo ne ohladi, medtem stopimo olje do konca (npr. kokosovo) oz. ga malo segrejemo. Ko je olje segreto, mu primešamo mešanico luga in vode in mešamo z lesenim predmetom. Snov dlje časa (tudi do dve uri) mešamo v parni kopeli. Sprva bodo nastale ločene male grudice, med katerimi bo olje. Vztrajajte. Na koncu se bo mešanica prijela skupaj v gostejšo tekočo snov, ki je milo.
Upoštevajte namige strokovnjakov
Da bo izdelava mila čim bolj uspešna, lahko snov med segrevanjem za nekaj časa (10‒20 minut) pustimo stati na toplem. V tem času bomo lahko videli proces omiljenja. Spodaj se bo nabrala grudasta snov, medtem ko bo odzgoraj še plavalo olje. Kar pomeni, da postopek umirjanja še ni končan. Naš cilj je, da se vse olje omili. Namesto vode lahko uporabljamo različne tekočine, ki lahko milo drugače obarvajo. Na primer: skuhan zeleni čas, pesin sok, korenčkov sok, kumarični sok itd. Eksperimentirajte.
Počakajte, da se milo malo ohladi
Ko je milo narejeno, ga odstavimo s štedilnika in pustimo nekaj minut, da se malo ohladi. K milu lahko dodate eterično olje, dišave, začimbe, koščke cvetov ipd. Pri dodajanju medu bodite previdni. Prepričajte se, da se je mešanica resnično ohladila, kajti če je prevroča, se bo med sežgal in celotno milo bo imelo vonj po sežganem. Problem, s katerim se srečujem, je, da se milo začne hitro trditi, hkrati pa še ni dovolj ohlajeno, da bi notri dodali sestavine, kot je med.
Pripravite modelčke in jih napolnite
Ko ste dodali želene snovi, milo prelijete v modelčke, ki so lahko plastični ali silikonski. Če nimate modelčka, lahko uporabite jogurtov lonček.
Sušenje mila
Ko milo vlijete v kalup, je sušenje odvisno od postopka, ki ste ga uporabili. Pri hladnem postopku se bo milo dolgo časa sušilo, preden bo postalo trdno. Po nekaj tednih, ko postane dovolj trdo, ga boste lahko vzeli ven iz kalupa. Medtem ko je pri vročem postopku ta proces občutno krajši, in sicer se bo milo strdilo v nekaj urah. Pri obeh postopkih imate možnost, da po nekaj urah kalup položite v zamrzovalnik. Ko se milo strdi, ga vzamete ven iz modelčka in ga sušite naprej. Sama ne glede na postopek milo sušim na časopisnem papirju več tednov. Na vsake nekaj dni ga je priporočljivo obrniti.
Kareta (Caretta caretta) je naša avtohtona morska želva, katere življenje in preživetje visita na nitki! Tako smo jo ogrozili mi, ljudje.
Mnogi Slovenci se ne zavedamo, kaj vse imamo doma, kaj vse premore naša dežela. Večino čudovitih živali prepisujemo tropskim krajem in drugim deželam. Za onesnaževanje našega planeta se zgovarjamo na druge, kar je naša poglavitna napaka. Mi smo tisti, ki onasnežujemo, in smo tisti, ki imamo te čudovite živali. To smo mi, ljudje, in to je naš planet. Lahko rečem, da so glavni krivci za takšno razmišljanje moderni čas, TV, saj vedno prikazuje te živali v drugih okoljih – denimo delfini v filmu Flipper, in pa naš obubožan šolski sistem, ki nas uči nepomembne umrle književnike, namesto da bi posvetili več časa varstvu in spoznavanju narave ter tehnološkemu bio razvoju napredkov in napredne tehnologije, ki ni nevarna našemu planetu, ter naši osebni kulturi in olikanosti do drugih in do narave same! Tukaj nisem bil zastonj tako kritičen in upam, da bo vsak bralec premislil te besede ter njihov pomen prenesel na druge. S širjenjem pravilnega znanja in z dejanji pravilnih dejanj lahko rešimo naš planet – našo kareto. V Sloveniji imamo avtohtono morsko želvo kareto. Imamo še več čudovitih živali, kot so delfin, občasno morski psi, kiti in druge. V tem članku vam bomo spoznali kareto in način, s katerim smo jo tako ogrozili.
Splošno o kareti
Kareta je morska želva, katere telo je sestavljeno in prilagjeno za življenje v širnih oceanih. Tako večino svojega življenja preživijo v širnih prostranstvih naših oceanov. Kareta enkrat v življenju zapusti morje in prileze na kopno. To je noč, v kateri bo odložila jajca. Kakor hitro jih izleže v mehak in moker pesek na obali ter jih zavaruje pred plenilci, se takoj umakne nazaj v morje.
Telesni opis
Oklep karete je rjav, zelenkasto rjav ali pa rdečkasto obarvan. Oklep ima pet parov rebrnih plošč. Spodnji del oklepa, ki ga v znanosti imenujemo plastron, je rumenkasto obarvan. Oklep meri v dolžino do 1,4 m. Odrasla želva pa tehta do 250 kg. Mlade želvice so temnejših barv.
Razširjenost karete
V Sredozemlju je glavna prebivalka in gnezdilka. Živi tudi v vseh toplejših tropskih in subtropskih morjih. V slovenskem morju se kareta redno in vedno pojavi nekje od aprila do oktobra. Pri tem navadno zabeležimo mlajše primerke.
Življenjski prostor in prehranjevanje
Kareta je stalna prebivalka morja, le jajca odloži na kopnem. Med prehranjevanjem večino časa preživi v plitvini, porasli z morskimi travniki in koralnimi grebeni, lahko tudi z algami zaraslo kamnito dno. Kareta je vsejeda vrsta želve. Prehranjuje se z ribami in drugimi morskimi živalmi, posega pa tudi po algah. Alge veljajo za najbolj hranljiv vir prehrane na planetu.
Razmnoževanje
Samice gradijo gnazda nad bibavičnim pasom. Gnezda kopljejo v mehak in vlažen pesek. V času med aprilom in junijem vsaka samica odloži od 60 do 150 jajc. Čas do izvalitve je odvisen od temperaturnih razmer. Ponavadi je to od 30 do 65 dni. Ko se želve izležejo, takoj zapustijo kopno in pohitijo v vodo. Na kopnem jih namreč čakajo številni plenilci, ki prežijo nanje. Tudi v vodi jih ne manjka. Tako na žalost od denimo sto izleženih želv preživi vsaka deseta, pa še to ni stoodstotno. Te želve, ki pa uspejo preživeti, dodatno ogrožamo ljudje s svojo egoističnostjo do matere narave.
Kareta in njena ogroženost
Kot sem že na začetku omenil, želvo ogrožamo ljudje. Ogrožamo jo z:
načinom našega življenja,
ribolovom,
turizmom.
Z načinom našega življenja ogrožamo karete s številnimi načini, kot so: bio akumolacija težkih kovin, odplake in ostala izlivanja raznih fekalij in odpadkov v morje. Uporaba naftnih derivatov za PVC-vrečke, ki potem pristanejo v vodi. Te vrečke želva zamenja za meduze, s katerimi se prehranjuje, nato se zaduši ali kako drugače pogine zaradi teh vrečk, ki jih ljudje brez olike mečejo v morje! Zaradi raznih razlitij nafe na morju, z gliserji trkamo ob njih, saj zaradi lastnega užitka sploh ne gledamo več, kod plujemo – tudi temu bi morali posvetiti več pozornosti.
Z ribolovom jih ogrožamo na različne načine. Ribiči (k sreči ne vsi) mečejo stare mreže v vodo, kjer se želve zamotajo vanje, se zadušijo in umrejo. Prav tako so nevarne tudi lovne mreže, v katero se zamotajo želve, bodisi pri plavanju ali pri iskanju hrane. Zanje so tudi nevarni razni trnki s plovil, na katerih love športni ribiči.
V turizmu jih uničujemo prav vsi! Najprej so pohlepni hotelirji in župani, ki zavoljo denarja spreminjajo gnezdišča morskih želv v prestižna odbojkarska igrišča, v plaže za goste, postavljajo odre s hrupno glasbo, nameščajo vire umetnih osvetlitev. Vse to počno na gnezdičših morskih želv in jim uničujejo gnezdišča!
Potem so tukaj še turisti, ki menijo da lahko povsod »vtaknejo svoj nos«! Razkopavajo gnezda želv, jih s hrupnim opazovanjem motijo med odlaganji jajc ali pa jih celo preženejo z njihovih gnezdišč. Zaradi umetne osvetlitve plavalnih bazenov na obali, se je tudi že zgodilo, da so na novo izležene želve prišle (namesto v morje) naravnost v plavalne bazene!
Žalostno je tudi to, da se z njimi prehranjuje človek in jih tako še dodatno uničuje. Naj omenim, da smo ljudje uničevalska bitja, ki imamo za razliko od živali, ki jim zaradi nas zmanjkuje hrane, prebogat jedilnik! (Res nam ne bi bilo treba jesti vsega, kar vidimo.) Celo kraljica kraljeve družine v Angliji se je prehranjevala z juho iz morskih želv. Upam, da danes tega resnično ne počne več!! Če bomo ljudje te stvari vzeli dovolj resno in bomo poskrbeli za to, da z zgoraj navedenim ne bomo uničevali naših želv, potem je upanje, da se bo vrsta negdaj opomogla in razširila, v nasprotnem primeru pa bo za vedno izumrla. Če se vsak izmed nas zanjo malo potrudi in čemu odreče, zato ne bo nič kaj manj kvalitetno živel, medtem ko zaradi nas dnevno ugasne kakšno življenje karete.
Tukaj bi rad pohvalil vse obalne ribiče, ki so pri svojem delu vestni, pazijo na svoje mreže ter kako z njimi ravnajo. Mnogi ribiči sodelujejo pri reševanju naše karete, jo rešujejo iz mrež, beležijo njihova zadržišča … Vsem izrekam osebno zahvalo, tudi vsem ostalim, ki pripomorejo k ohranitvi karete, prav tako Valterju Žiži za njegov trud in reševanje te tako močno ogrožene vrste. Posebno pohvalo izrekam tudi vsem bralcem, ki so po branju članka spremenili svoje razmišljanje in dejanja.
Avtor besedila: Domen Čurč, Foto: Marjan Richter, Dreamstime
Rešite kratek test o samozaupanju, ki ga je sestavil ameriški raziskovalec Karl Perera, in z njim ugotovite, kako močna je vaša samopodoba!
Ta kratek test o samozaupanju je skrajno lahek, hiter in enostaven. Od vas pričakuje samo odgovore DA ali NE. In da ne bo napake – če niste res stoodstotno gotovi, ali bi odgovorili z DA ali NE, potem odgovorite z NE.
Drugi niso niti boljši niti srečnejši od mene.
Sprejemam se in srečen sem s seboj.
Rad se družim z ljudmi.
Zaslužim ljubezen in spoštovanje.
Počutim se cenjenega in potrebnega drugim.
Ne potrebujem drugih, da bi povedali, da sem opravil dobro delo.
Da sem to jaz, je zelo pomembno.
Zlahka dobim prijatelje.
Lahko sprejemam kritiko, ne da bi me prizadela.
Odkrito priznavam svoje napake.
Nikoli ne skrivam resničnih občutkov.
Vedno govorim zase predstavljam svoje videnje stvari.
Sem srečna in brezskrbna oseba.
Ne zanima me, kaj drugi mislijo o mojih pogledih.
Ne potrebujem dovoljenja drugih, da bi se počutil dobro.
Ne počutim se krivega zaradi nečesa, kar sem storil ali pa rekel.
Enostaven test ima tudi kratke in enostavne odgovore:
Če je vaše skupno število odgovorov DA:
15 ali 16, potem je vaša raven samozaupanja izredno visoka. Če pri odgovorih niste goljufali, seveda. (Če ste, potem imate težave čisto druge vrste.)
med 12 in 14, potem rezultat sploh ni slab, imate pa še kar nekaj prostora za izboljšave. A s takšno stopnjo samozaupanja ni pričakovati, da bi imeli težave pri iskanju vsega tistega, kar bi bilo še potrebno popraviti.
med 8 in 11, potem je vaša samopodoba precej okrnjena, nizka. Zadržuje vas, da se ne morete odpraviti naprej po poti samorazvoja in uspeha. Morali bi se nekoliko vzeti v roke.
manjše kot 8, potem je z vami nekaj hudo narobe. Tak rezultat pomeni, da vas čaka še veliko dela, toda najprej poizkusite sami sebe – najti. Nahajate se založeni nekje na policah, kjer so med drugim vplivi staršev, partnerja, prijateljev, poročil, politike in vremena, pa tudi strahovi predsodki in podobna nepotrebna krama. Skrajni čas je za korenito akcijo!
Tokrat predstavljamo nekaj teh vprašanj, ki lahko nazorno pokažejo, kaj feng šui sploh je, kakšna je njegova uporaba in kako si lahko pomagamo z njim.
Kaj vas ljudje kot feng šui svetovalca najbolj pogosto sprašujejo?
Najpogosteje gre za vprašanja:
o denarju in kako ga več zaslužiti?
kako dobiti dobro službo?
kako vzpostaviti ravnovesje v medsebojnih odnosih?
kako pridobiti resnega partnerja?
Pogosta tema v vprašanjih pa je tudi duhovnost.
Povprečno spraševanje, izobraženost in informiranost o duhovnosti so pri nas na dokaj visoki ravni. Kljub temu se moramo zavedati, da je mir, ki ga vsi iščejo/iščemo, prisoten kar v nas samih in ga ni potrebno iskati zunaj, temveč znotraj nas samih. Res pa je, da je treba znati priti do njega.
Kako konkretno izvajamo in uporabljamo feng šui v vsakdanjem življenju?
Tudi tako na primer (kar je tudi pogoj za uspešen feng šui), da najprej pospravimo navlako in energetski nered iz vseh bivalnih prostorov, ki jih uporabljamo. Potem izpeljemo rituale čiščenja na vseh nivojih ter redno skrbimo in vzdržujemo urejene bivalne prostore.
Lahko na primer prebarvamo vse prostore stanovanja v njim “lastne” barve. Spalnico recimo v pastelne barve, otroško sobo v otrokove jang barve in tudi dnevne prostore v jang barve.
Razporedimo in namestimo pohištvo, upoštevajoč tako imenovano pravilo Šole oblik ali Šole štirih živali. Posteljo postavimo tako, da vzglavje gleda v preferenčno smer neba.
Izberemo svoje barve za posteljnino, zavese in vsa oblačila. Uporabljamo svoje materiale in vzorce in se izogibamo tistim, ki nam ne ustrezajo po zvezda uničevalnem ciklu, po pravilih Pet tokov Jin in Jang.
Uživamo hrano, ki pripada našem najbolj dominantnem elementu in sosednima dvema skupinama. Izogibamo se prekomernem uživanju hrane iz nasprotne ali uničujoče skupine.
Pravočasno planiramo najbolj pomembne odločitve. Izberemo koristno smer za dopust in potovanja na ta način, da upoštevamo avtentično modrost Devetzvezdni Ki. Poiščemo nasvet pri ji čingu.
Odločimo se za poklic, ki nam omogoči, da delamo tisto, kar bi najraje delali, tisto, v čemer uživamo delati, in ne to, kar moramo delati!
Izberemo in se odločimo za energetsko najbolj primernega partnerja, ki ga priporoča feng šui. Upoštevamo svoj in partnerjev vsakodnevni čas ranljivosti, ki je ob prav določeni uri. Harmonijo dosežemo tudi na ta način, da se pravočasno pripravimo na kritične dneve iz bioritma.
Izogibamo se oziroma smo zelo, zelo previdni do oseb, ki niso v naši energetski skupini, pri čem upoštevamo, da obstajata dve energetski skupini človeštva: vzhodna-Jang in zahodna-Jin.
Vzdržujemo zelo spoštljiv odnos do staršev, prednikov, nadrejenih in vseh starejših oziroma do tistih, od katerih se lahko nekaj naučimo.
Izkoristimo priložnosti in se zahvaljujemo za vse srečne blagoslove, za pridobitev blaginje, bogastva in denarja.
Negujemo spontan prijateljski odnos do vseh. Nesebično in od srca pomagamo ljudem, ki nujno potrebujejo pomoč.
Nenehno izkazujemo svojo kreativnost in ustvarjalnost ter jo delimo s svojimi otroci.
Redno, vsak dan se poglabljamo v svojo notranjost in odkrivamo ter spoznavamo sebe. Na ta način iščemo odgovore na svoja vprašanja, tako da potešimo svojo “žejo” in pridobimo mir.
Skrbimo za svoj ugled, napredek in imamo spoštljiv odnos do pravih vrednot.
Spontano smo ponižni in hvaležni za življenje in za vsak dih.
Možnosti je torej izredno veliko, od nas samih pa je odvisno, kaj vse smo pripravljeni storiti in koliko smo pripravljeni za svoj blagor ter napredek žrtvovati.
Ali po vašem mnenju danes živimo bolj razumsko ali intuitivno?
Današnji način življenja je vsekakor bolj razumski, žal! Večinoma usmerjen zlasti v ego, ki narekuje in “zahteva”, da svet razumemo na potrošniško kapitalistični način. Ego kajpak ne upošteva intuicije, temveč popolnoma svobodno funkcionira brez nje, saj je “zelo zaposlen” v primarnem okolju sivih vijug. To je pretirano udejanjanje dominantnega jang principa.
Sodoben način življenja je večino ljudi pripeljal iz naravnega v kaotično in zmedeno stanje. To je prispevek k odtujitvi človeka od zelo enostavnih naravnih zakonov, ki so jih poznali že naši predniki. S tem je človek izgubil zavest o tem, kaj je prav in kaj ne. V sebi sicer še zmeraj ima “kompas”, a ga premalo upošteva, saj ne sledi več tako zvesto instinktom, ki so ga včasih obvarovali večine nevarnosti.
Kompostiranje je eden od načinov organskega gnojenja. Kompost dobimo z ureditvijo kompostnega kupa, ki si ga na vrtu lahko napravi vsak. Kompostiranje poteka v več fazah, zato sem si tudi sama kompostni kup uredila v dveh delih.
Kako nastaja kompostni kup?
Kompostni kup naj bo v senčnem, dobro odcednem in zavetrnem delu vrta, po možnosti na vzhodnem ali zahodnem delu vrta. Na severni ali južni strani ni dobro. Severna je premrzla, na južni strani pa sonce preveč pripeka. Mora pa biti zračen, ne zaprt v kakšnem zatohlem kotu! Postavljen mora biti na ravno podlago, ki pa naj ne bo kamnita ali betonirana.
Na dno najprej natresemo nekaj debelejšega peska, da bo odvečna voda lahko odtekala. Nanj naložimo zdrave veje grmovnic, trte in drevja, ki smo ga spomladi obrezali. Posujemo z lesnim pepelom in apnom. Nato dodajamo pograbljeno listje, pokošeno travo, nesemeneče plevele, koprive, pelin, baldrijan, preslico, vmes lahko rahlo posipamo zemljo. Dodajamo organske odpadke iz kuhinje, kavino usedlino, jajčne lupine, lahko prekrivamo z razgradljivim časopisnim papirjem. Nazadnje ga pokrijemo z nekaj centimetrov zemlje. Kup pohodimo, da iztisnemo odvečen zrak, zalijemo in prekrijemo z papirjem ali netkano tkanino, ki prepušča deževnico, lahko pa tudi s staro slamo ali senom, da je le zračen.
Tako smo ustvarili pogoje za delo mikroorganizmom in deževnikom.
Kompostni kup večkrat navlažimo, zalijmo, ker se ne sme izsušiti. Ne sme pa biti premoker, ker bi se lahko pričelo gnitje in naše delo bi bilo zaman. Na kup lahko posadimo različne bučke, tako bo še dodatno zasenčen in koristno uporabljen. Komposta ne tlačimo, ampak pustimo, da se seseda sam.
Zgodaj spomladi ga premečemo v drug del, tako imamo spet prostor v prvem delu za novo kompostišče in pustimo do pozne jeseni, ko ga spet premečemo, da uničimo morebitne kaleče plevele in takega lahko že uporabljamo.
Samoumevno je, da v kompostni kup ne dajemo plastike, kovine, stekla, različnih kemijskih substanc, ostankov zdravil, škropiv, olj, kozmetičnih sredstev, reklamnega barvnega papirja, obolelih in semenečih rastlin!
Za odlaganje organskih odpadkov, ki ne sodijo v kompost, si napravimo poseben, tretji prostor. V zemljo izkopljemo jamo primerne velikosti. Vanjo nato zlagamo olupke grenivk, limon, pomaranč, banan, skratka vsega južnega sadja in tudi ostanke škropljene kupljene zelenjave. Lupine teh sadežev so večidel povoskane in seveda škropljene, zato jih ne dajemo na kompostni kup. Zemlja bo strupe v dveh ali treh letih »predelala«.
Redno pitje vode poveča vašo zbranost, odpornost proti raznim boleznim. Pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji ter zdravemu videzu kože. Pomaga premagovati stres in glavobole.
Jezite se, da ste predebeli! Voda vam zmanjša apetit ter pomaga telesu presnavljati akumulirano maščobo. Zmanjšano pitje vode vodi do povečane zaloge maščob. Brez zadostne količine vode ledvice ne delujejo s polno učinkovitostjo, zato del njihove naloge opravijo jetra. Če pa morajo opravljati še delo ledvic, potem ne morejo učinkovito opraviti svojega dela!
Vsebnost in pomen vode za naše telo
Naše telo vsebuje 60–70 % vode. Na dan s sečem, znojenjem in dihanjem izločimo približno 2,5 l vode, več pa ob športnih aktivnostih in stresih. Zato je potrebno to vodo telesu nadoknaditi v obliki vode in s hrano, ki vsebuje vodo, da se lahko normalno odvijajo življenjski procesi. Priporoča se 2–3 l vode na dan, odvisno od teže posameznika (35 g vode/ kg telesne teže), njegovih telesnih aktivnosti, delovne obremenitve, klimatskih pogojev itd. Če vode ne dovajamo telesu, kar dela tri četrtine ljudi med nami, postane telo dehidrirano.
Ali ste danes že pili vodo?
Dobro veste, kako potrebno je zalivati vaše vrtove, da se ne posušijo. Zalivanje, ko je zemlja že razpokana, rastlina uvela, ne vodi do uspeha. Tudi zase morate poskrbite, zato si vzemite čas in si natočite kozarec sveže vode.
Pijte za zdravje po požirkih, enakomerno čez ves dan.
Funkcije vode
Voda ima čistilno funkcijo. Lahko rečemo, da deluje kot tovornjak, ker odnaša odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi. Povečuje obrambne sposobnosti organizma pred strupenimi snovmi, prenaša informacije po celem telesu in vzdržuje stalno telesno temperaturo. Voda deluje kot topilo in je življenjska tekočina, ki prenaša snovi po telesu, ščiti sklepe in skrbi za obnavljanje celic.
Ali veste, da je voda ključna sestavina hrustanca?Tudi kri je večinoma iz vode.
Samo poglejte, koliko vode v % vsebujejo naši posamezni organi. Še kako pomembno je, da so prav ti z vodo VEDNO dobro preskrbljeni!
zobje in kosti 10–13%
rdeče krvničke približno 68%
jetra približno 70%
mišičevje 75%
pljuča in možgani 80%
kri in plazma približno 90%
limfa in slina 94–96%
Pomanjkanje vode sproži dehidracijo (izsušitev) in moteno delovanje organov, kar je danes pogost vzrok raznim boleznim. Dehidracija ali izsušitev telesa lahko vodi v smrt, če telo zgubi 15 % vode.
Kaj pa karies?
Voda preprečuje karies, ker ustvarja slino, ki nevtralizira kislino, ki se začne nabirat okoli zob in z minerali pomaga pri obnovitvi zoba
Ko začutite žejo, pomeni, da se je začela dehidracija!
Posledice dehidracije
Koža je suha in razpokana.
Kri je gosta, težko prenaša in oskrbuje organe s hranilnimi snovmi in kisikom. Oteženo je delovanje srca.
Sklepi in kosti nimajo maže in se drgnejo med sabo, kosti postanejo krhke.
Ledvice ne morejo odstranjevati strupov iz telesa, zaradi pomanjkanja vode si lahko pridelamo ledvične kamne. Jetra so odgovorne za presnovo maščob in naša čistilna naprava. Če je oteženo presnavljanje, funkcijo prevzame del ledvic.
Možgani nimajo zadosti hranil. Pri ljudeh nastopi vrtoglavica, so razdražljivi, zmedeni, pade koncentracija …
Posledice so težke
Glavobol, bolečine v telesu, problemi s srcem, astma, visok krvni tlak, maščoba v krvi, bolezni ledvic in mehurja, artritis, hemeroidi, tuberkuloza, celo bolezni oči in še bi lahko naštevali.
Ali imate sploh občutek za žejo? Naučite se piti vodo. Pijte vodo, tudi če niste žejni!
Človeško telo mora imeti vedno dovolj tekočine, da je dovolj krvi in drugih telesnih tekočin, ki so potrebne za normalno delovanje organizma. Zlato pravilo pitja vode pri odraslih je 1,5 l, ostalih 8 dl pa dobite s hrano, če jeste juhe, zelenjavo in sadje.
Več vode v telesu vpliva na splošno boljše počutje. Vode dejansko ni nikoli preveč. Ko se zjutraj zbudite, popijte na tešče požirek hladne vode in potem šele pride na vrsto jutranja kava. Kava je namreč močan diuretik, zato je prav, da prej popijemo vodo. Spijte kozarec vode pred vsakim glavnim obrokom, ne pa med jedjo in po jedi, ker se tako razredčijo prebavni sokovi in se s tem upočasni vaša prebava. Vmes pijte vodo po požirkih. Največ 1–2 dl naenkrat, več vam bo naredilo več škode kot koristi.
Natočite si vodo iz vodovodne pipe
Naša slovenska voda je dovolj kakovostna, da si jobrez skrbi natočite, in sicer, pravijo, v čutaro iz nerjavečega jekla. Prihranili boste denar, bili prizanesljivi do narave in do sebe. Nikakor pa ne pijte embalirane vode v plastenkah. Ta voda je postana in le malo proizvajalcev ima res pravo izvirsko vodo. Če pa se kljub temu ne morete odreči plastenkam, v trgovini vsaj preverite, da voda ni starejša od 6 mesecev. Bodite pozorni, da nima vonja po plastiki. Če jo ima, je raje ne pijte! Vode v plastiki nikoli ne puščajte na soncu ali v vročem avtomobilu, ker vroča plastika hitreje izloča kemikalije v vodo. Zavedajte se, da je voda osnovno topilo. Preverite tudi številko na dnu embalaže, zapisano v trikotniku. Številke 2, 4, 5 označujejo varno plastiko medtem ko 1, 3, 6, 7 plastiko nevarno zdravju. Plastenk za enkratno uporabo ne uporabljajte večkrat, ker so raj za bakterije.
Nekaj osupljivih podatkov za na konec!
Za 1- litersko plastenko se porabi četrt litra nafte.
Za 1 l ustekleničene vode se porabi 3 l vode, ki konča kot odpadna voda.
ZDA letno porabi za embalirano vodo 17 milijonov sodčkov surove nafte.
Če bi Slovenci, ki nas je 2 milijona, vsak dan/ leto popili le eno tako plastenko, bi porabili 415.000 sodčkov nafte.
Telesni opis
Z načinom našega življenja ogrožamo karete s številnimi načini, kot so: bio akumolacija težkih kovin, odplake in ostala izlivanja raznih fekalij in odpadkov v morje. Uporaba naftnih derivatov za PVC-vrečke, ki potem pristanejo v vodi. Te vrečke želva zamenja za meduze, s katerimi se prehranjuje, nato se zaduši ali kako drugače pogine zaradi teh vrečk, ki jih ljudje brez olike mečejo v morje! Zaradi raznih razlitij nafe na morju, z gliserji trkamo ob njih, saj zaradi lastnega užitka sploh ne gledamo več, kod plujemo – tudi temu bi morali posvetiti več pozornosti.
Če bomo ljudje te stvari vzeli dovolj resno in bomo poskrbeli za to, da z zgoraj navedenim ne bomo uničevali naših želv, potem je upanje, da se bo vrsta negdaj opomogla in razširila, v nasprotnem primeru pa bo za vedno izumrla. Če se vsak izmed nas zanjo malo potrudi in čemu odreče, zato ne bo nič kaj manj kvalitetno živel, medtem ko zaradi nas dnevno ugasne kakšno življenje karete.
