Prijava
Navadna ajda je že zelo stara kultura, ki jo zaradi podobne uporabe kot žita uvrščamo mednje, čeprav botanično spada v skupino dresnovk. Če pa jo zaradi načina uporabe primerjamo z žiti, vsebuje ajda več vlaknin, ob zagotavljanju čistosti ne vsebuje glutena in je zato primerna za ljudi s celiakijo.
Ajda je bila podobno kot proso in še nekatera druga žita še v začetku dvajsetega stoletja zelo razširjena in pomembna v prehrani. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa jo je pšenica izpodrinila. Na našem tržišču boste brez težav dobili ekološka semena ajde, primerni čas sejanja pa je ravno v maju. Ajda slabo uspeva na površinah, kjer se je uporabljal kateri izmed herbicidov, zato se ajdo priporoča ravno v ekološkem pridelovanju.
Ajdo lahko prepoznamo po njenih listih, ki so srčaste oblike. Steblo doseže višino od 60 do 100 centimetrov. Cvetovi so bele do rdeče barve. Oprašujejo jo predvsem čebele. Plod je trirobi, obdan z luščino.
Setev ajde
Ajda najbolje uspeva na lažjih peščeno ilovnatih tleh z nevtralno reakcijo. Če jo sejemo za pridelek to storimo maja, če jo bomo imeli samo kot pokrovno rastlino, da se nam prazne gredice ne bodo zaplevelile jo lahko sejemo vse do sredine poletja (konec julija).
Gredico ali njivo pred setvijo pognojimo z zrelim kompostom kateremu dodamo lesni pepel. Lesni pepel vsebuje fosfor, kalij in kalcij ter mnogo drugih mikroelementov, ne vsebuje pa dušika. Ravno zato je lesni pepel primerno gnojilo za ajdo, saj ne zahteva pa tudi ne prenaša obilo gnojenja z dušikom tako, da je tudi iz tega vidika prav primerna za ekološko in »varčevalno« pridelovanje.
Sejemo jo povprek ali v vrste, če se odločimo za slednje naj bo med njimi 15 cm razmaka. Po vzniku se hitro razvija in raste ter tako zastre tla in nimamo težav s pleveli. Pa tudi zelo malo ima bolezni in škodljivcev, zato jo brez večjih težav pridelamo ekološko.
Ajda pa je posebej občutljiva na vremenske razmere, saj je ob setvi in cvetenju občutljiva na sušo in vročino, zato jo po setvi, če ni napovedanih padavin zalijemo, zalivanje ponovimo v sušnem obdobju in ob cvetenju. V jeseni je občutljiva na slano in mraz, zato je za seme ne smemo prepozno sejati.
Vse gredice, ki bodo po pobranem pridelku ostale prazne je potrebno zasejati s kakšno drugo pokrovno rastlino ali rastlino za zeleno gnojenje. Za tak namen je ajda več kot primerna. Mešanica munga in ajde pa sploh hitro prekrije tla in tako preprečimo erozijo tal in zapleveljenost tal.
Dozoreva precej neenakomerno. Zrela semena so privlačna za ptiče, zato je potrebno posevek zaščititi s plašili (trakovi, pločevinke in podobno) ali pokriti z mrežo. Optimalni čas za žetev je, ko dozori približno 75 % oreškov, to pa je konec septembra ali v začetku oktobra. Rastline požanjemo in jih vežemo v snope, ki jih obesimo, na balkon, rob strehe drvarnice ali podobno ter kasneje omlatimo. Če zrnje takoj po žetvi omlatimo je le to še precej vlažno in se lahko pokvari, zato ga je potrebno čim prej dosušiti in primerno skladiščiti. Skladiščimo v vreče iz blaga v suhem, zračnem in hladnem prostoru.
