Kvinoja – čudežna hrana sodobnega časa

    Vam je ime kvinoja ali Quinoa neznano in ga slišite prvič? V nadaljevanju vam razkrivamo vse podrobnosti o tej, zaenkrat pri nas še manj znani rastlini. Kvinoja ni žitarica, jo pa kljub temu tako kot ajdo, uvrščamo med žita.

    Seme kvinoje je podobno kuhani proseni kaši, le, da je spiralasto zavito in ploščato.  Sam okus je precej izrazit, malce celo dimljen. Gre za starodavno rastlino, katera se je komaj v zadnjih časih uspela prebiti na prodajne police. Kvinoja je zelo zdravo in z beljakovinami ter rudninami bogato živilo, zaradi česar je priporočljivo, da jo uživate čim pogosteje.

    Kvinoja, quinoa
    Kljub temu, da se je kvinoja na trg razširila šele v zadnjem času, pa so jo poznali in uporabljali že stari Inki. To starodavno ljudstvo jo je namreč že pred 3000 leti gojilo na terasastih poljih v Peruju, Andih, Čilu in Boliviji. In tudi še danes jo na teh območjih gojijo tamkajšnji prebivalci. Inki so kvinojo svoj čas poimenovali kar mati vseh semen in jo zaradi bogate hranilne vrednosti, tudi častila kar po božje. Kako je to potekalo? Inkovski poglavar je ob solsticiju, vsako leto z zlato žlico posadil seme kvinoje. Rastlina je bila v tistih časih res čaščena in z njo so ravnali nadvse gospodarno.  Zrna kvinoje so zmleli v moko za kruh, piškote, palačinke in puding, uporablja pa se lahko tudi za zgoščevanje omak. Listi kvinoje so se uporabljali kot zelenjava, stebla pa so porabili za kurjavo.

    V času, ko so Španci invazirali v južno Ameriko pa so kvinojo pričeli gojiti tudi tam, kjer ostale poljščine niso uspevale. Sprva so sicer španski kolonizatorji to starodavno rastlino preganjali in celo prepovedali njeno pridelavo, saj so uživanje kvinoje obravnavali kot poganski obred in zaradi tega, so Inke prisilili, da so pričeli gojiti žito.  Kvinoja je ponoven vzpon doživela zopet v 80. letih dvajsetega stoletja, po tem, ko so ljudje dejansko spoznali vse kvalitete njenega semena. Kvinoja je rastlina, ki je lahka za vzdrževanje, saj uspeva tudi v zelo slabih razmerah z malo dežja in na visokih nadmorskih višinah. Se pravi, da uspeva tam, kjer ostali posevki ne preživijo. Ravno to pa je tudi glavni razlog, da je kvinoja izjemno primerna za ekološko pridelavo.

    PREBERITE TUDI:  Tudi na delovnem mestu poskrbite za zdrave prehranjevalne navade

    Znanih je več kot 120 vrst kvinoje, vendar pa jo gojijo samo tri vrste, za katere so značilna bleda in belkasta semena. Ostale vrste kvinoje imajo rdeča ali črna semena. Seme kvinoje je dobro zaščiteno pred različnimi plenilci in številnimi boleznimi z debelim slojem saponinov. Saponin je snov, katero s posebnimi postopki odstranijo že sami proizvajalci semen. Saponin slovi kot dober antiseptik in na ta način tekočina, v kateri spirajo kvinojo, pospešuje celjenje ran in slovi kot odličen detergent za pomivanje posode. Nekateri so kvinoji nadali celo nadimek »super živilo«, saj deluje izjemno krepilno in je primerna za vse ljudi, ne glede na starost. Rastlina je skupek beljakovin, saj jih vsebuje več kot katerokoli drugo žito. Poleg beljakovin pa vsebuje tudi osem esencialnih aminokislin, še posebno veliko lizina.

    Kvinoja

    Kvinoja quinoa je primerna je tudi za osebe, ki trpijo za celijakijo, saj ne vsebuje glutena. Med drugim vsebuje skoraj 4 kratno količino kalcija, kot ga najdemo v pšenici, kot tudi 2 krat več fosforja in pol več železa. Njena dobra lastnost pa je tudi ta, da vsebuje občutno manj ogljikovih hidratov, kot ostala žita. To je še posebej zanimiv podatek za tiste, ki se že leta borite z odvečnimi kilogrami. Sedaj imate rešitev – kakšen riž, krompir, pšenica – kvinoja je idealna rešitev za vas! Če se malce podrobneje spustimo v odstotke, naj vam zaupamo, da kvinoja vsebuje kar 16,2 % beljakovin, vlaknine, vitamine in minerale.

    V zadnjih 15 letih pa je kvinoja postala tudi prisotna v evropski kuhinji. Danes jo uporabljajo namesto testenin, rižot ali podobnih jedi. To živilo so še posebej pričeli ceniti kuharji in nutricionisti, kateri so prepričani, da je zaradi izjemne hranljivosti, kvinoja hrana prihodnosti.  Nekateri znanstveniki so na podlagi raziskav ugotovili celo to, da je kvinoja izredno uravnotežena, popolna in tako tudi idealna prehrana za astronavte. Poleg vseh že omenjenih pozitivnih lastnosti pa ima kvinoja tudi pozitivne učinke na človeško telo. Preprečuje namreč raznorazne vnetne procese, deluje proti visokemu krvnemu tlaku in pomaga pri tvorbi nevronov, kot tudi pri tvorbi zdravega mleka pri materah, ki dojijo.

    PREBERITE TUDI:  Divja rižota iz sestavin z bližnjega travnika

    Pozitivni učinki kvinoje na človeško telo in organizem

    Kvinoja je bogat in uravnotežen vir hranilnih snovi
    Poleg posebne kombinacije beljakovin, vsebuje kvinoja tudi sladkor, škrob, olje, minerale, vlaknine in vitamine.

    Kvinoja je želodcu prijazna
    Seveda je želodcu prijazna, saj je lahka, okusna in lahko prebavljiva. Se ne lepi in ni težka za želodec kot ostala žita. Poleg tega pa ima tudi nek poseben, a odličen okus.

    Vsestransko živilo
    Vsestranska je ravno zaradi tega, saj lahko nadomesti skoraj vse žitarice v različnih jedeh. Je zelo okusna tako, kot samostojna jed, ali kot priloga oziroma sestavina kakšne jedi (npr. v juhi, glavni jedi, solati,…)

    Idealno živilo za poletne dni
    Kljub temu, da marsikomu žitarice ustrezajo predvsem v hladni polovici leta, pa je ima kvinoja ravno obratni učinek. Zaradi svoje lahkosti in posledične lahke prebavljivosti je idealna za pripravo hladnih jedi, ki še kako pašejo v jedilnik v poletnem času. Poleg vsega pa je tudi preprosta za kuha, saj nam priprava jedi iz kvinoje vzame največ 15 minut časa.

    Odlična za naše najmlajše
    Ker je kvinoja odličen vir hranilnih snovi, je idealna tudi za otroke in dojenčke.

    Kvinoja v kuhinji

    Kvinojo moramo pred samo uporabo temeljito sprati na cedilu in jo nekajkrat preliti z vročo vodo, da speremo morebitne ostanke saponinov. V kolikor želite kvinojo samo skuhati, mora biti razmerje vode 1:2,5. Velikost zrna se med samim kuhanje znatno poveča, tudi do 4 krat. Kuhano zrno je prozorno z malce nenavadnim zunanjim obročem. Kvinojo na zmernem ognju kuhanmo cca 15 minut in nato pustimo stati še 5 minut, da nabrekne do konca.

    Rižota iz kvinojeRecept za rižoto iz kvinoje

    • 2 žlici oljčnega olja
    • 1 por ali čebula
    • 2 dl kvinoje
    • 2 stroka česna
    • Pest graha
    • 1 korenček
    • 5 dl vode ali zelenjavne juhe
    • ½ rdeče paprike
    • Bazilika
    • Sol
    • 1 žlica svežega peteršilja
    PREBERITE TUDI:  Prihaja tretji letošnji vročinski val

    Na zmernem ognju segrejte oljčno olje in prepražite sesekljano čebulo in oprano kvinojo. Dodajte sesekljan česen, drobno narezan korenček in papriko ter grah. Na hitro prepražite in prilijete zelenjavno juho ali vodo. Vse skupaj solite in kuhajte – ko zavre kuhajte cca 15 minut, oziroma dokler jed ni mehka.  Nato posujte s sesekljanim peteršiljem.

    Kvinoja  bi lahko poimenovali kot čudežno hrano sodobnega časa. Kupite jo lahko v trgovinah z zdravo prehrano, ali v večjih trgovskih centrih. Res je, da ni ravno cenovno zelo ugodna, vendar pa ob misli, da lahko naredimo nekaj dobrega za naše telo in organizem, pozabimo tudi na to.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    1 komentar

    1. Žalostna stran uporabe kvinoje je pa v tem, da zaradi prevelikega povpraševanja v razvitem svetu stradajo Perujci. Družbe v Peruju, ki upravljajo s polji kvinoje jo namreč rajši prodajajo po tržnih cenah v severno Ameriko in Evropo, kot da bi z nekaj nižjimi cenami nahranili svoje lačno ljudstvo. To so kmetje v perujskem višavju, ki delajo na teh poljih ki so v lasti veleposestnikov in enostavno nimajo možnosti priti do druge hrane. Iz tega razloga je ne kupujem. Ko bo na embalaži pisalo “pridelano v EU” bom spremenil mnenje! Saj imamo tudi v evropi starodavna žita kot so pira, kamut…

    Comments are closed.