Prijava
Kompostiranje je eden od načinov organskega gnojenja. Kompost dobimo z ureditvijo kompostnega kupa, ki si ga na vrtu lahko napravi vsak. Kompostiranje poteka v več fazah, zato sem si tudi sama kompostni kup uredila v dveh delih.
Kako nastaja kompostni kup?
Kompostni kup naj bo v senčnem, dobro odcednem in zavetrnem delu vrta, po možnosti na vzhodnem ali zahodnem delu vrta. Na severni ali južni strani ni dobro. Severna je premrzla, na južni strani pa sonce preveč pripeka. Mora pa biti zračen, ne zaprt v kakšnem zatohlem kotu! Postavljen mora biti na ravno podlago, ki pa naj ne bo kamnita ali betonirana.
Na dno najprej natresemo nekaj debelejšega peska, da bo odvečna voda lahko odtekala. Nanj naložimo zdrave veje grmovnic, trte in drevja, ki smo ga spomladi obrezali. Posujemo z lesnim pepelom in apnom. Nato dodajamo pograbljeno listje, pokošeno travo, nesemeneče plevele, koprive, pelin, baldrijan, preslico, vmes lahko rahlo posipamo zemljo. Dodajamo organske odpadke iz kuhinje, kavino usedlino, jajčne lupine, lahko prekrivamo z razgradljivim časopisnim papirjem. Nazadnje ga pokrijemo z nekaj centimetrov zemlje. Kup pohodimo, da iztisnemo odvečen zrak, zalijemo in prekrijemo z papirjem ali netkano tkanino, ki prepušča deževnico, lahko pa tudi s staro slamo ali senom, da je le zračen.
Tako smo ustvarili pogoje za delo mikroorganizmom in deževnikom.
Kompostni kup večkrat navlažimo, zalijmo, ker se ne sme izsušiti. Ne sme pa biti premoker, ker bi se lahko pričelo gnitje in naše delo bi bilo zaman. Na kup lahko posadimo različne bučke, tako bo še dodatno zasenčen in koristno uporabljen. Komposta ne tlačimo, ampak pustimo, da se seseda sam.
Zgodaj spomladi ga premečemo v drug del, tako imamo spet prostor v prvem delu za novo kompostišče in pustimo do pozne jeseni, ko ga spet premečemo, da uničimo morebitne kaleče plevele in takega lahko že uporabljamo.
Samoumevno je, da v kompostni kup ne dajemo plastike, kovine, stekla, različnih kemijskih substanc, ostankov zdravil, škropiv, olj, kozmetičnih sredstev, reklamnega barvnega papirja, obolelih in semenečih rastlin!
Za odlaganje organskih odpadkov, ki ne sodijo v kompost, si napravimo poseben, tretji prostor. V zemljo izkopljemo jamo primerne velikosti. Vanjo nato zlagamo olupke grenivk, limon, pomaranč, banan, skratka vsega južnega sadja in tudi ostanke škropljene kupljene zelenjave. Lupine teh sadežev so večidel povoskane in seveda škropljene, zato jih ne dajemo na kompostni kup. Zemlja bo strupe v dveh ali treh letih »predelala«.
Veliko uspeha pri delu na vrtu!
