Zdravilen kavni nadomestek iz želoda

    Slovenija je polna mogočnih hrastov, ki v enem letu proizvedejo tudi sto kilogramov želodov. Za razliko od lešnikov ali kostanja, je uporaba želoda pri nas še dokaj nepoznana, zato se z njimi v večini prehranjujejo divje živali. V resnici pa so želod poznali že v antični Grčiji, kjer so ga imeli za pogosto živilo, po nekaterih ocenah je želod mnoga ljudstva v zgodovini celo reševal pred lakoto, saj je pravilno obdelan povsem užiten in še zdrav. Kot eno osnovnih živil so ga uporabljali tudi Indijanci v Severni Ameriki. Nekateri so plodove zakopali v zemljo, drugi so jih dali v tekoč potok, nato pa posušili na soncu. Na ta način so iz želoda odstranili grenkobo in so tako postali boljši. Ker ima želod nizki glikemični indeks pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Ker vsebuje veliko naravnih sladil, ob peki peciv iz želodove moke uporabimo tudi znatno manj sladkorja. Želodovo moko lahko uporabimo tudi za peko okusnega želodovega kruha, a jo zmešamo z belo moko.

    kavani nadomestek iz želoda

    Posnema okus kave

    Iz želoda pa lahko pripravimo tudi zdrav kavni nadomestek, ki so ga radi uporabljali tudi naši predniki. Kavni nadomestki, ki posnemajo okus kave, so bili včasih zelo priljubljeni, saj je bilo kavo težko ali celo nemogoče dobiti. Vsi ti nadomestki so brez kofeina, zato so še danes v uporabi pri ljudeh, ki se kofeinu raje izognejo. Za odličen okus je poglavitnega pomena praženje, poleg želoda najpogosteje za kavne nadomestke uporabljamo pražena zrna različnih žit kot je ječmen, lahko pa jih pripravljamo tudi iz krompirjevih lupkov, regrata, fig, graha, cikorje, mandljev, koruze, pese ali korenja. Odlične so tudi mešanice vsega naštetega. Pri nas je sicer najpogostejši kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorje, ki mu rečemo proja in ga delijo tudi v slovenskih bolnišnicah in porodnišnicah.

    PREBERITE TUDI:  Spremenite svoj obrok v superobrok

    Pripravo kavnega nadomestka iz želodov je opisal že Ivan Künzle v knjigi iz leta 1914, Zdravilna zelišča. “Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot najboljšo in najbolj redilno. Zreli želodi suđi na soncu, dokler mu ne odpadejo kapice, seseklaj ga, če ni še prav suh, posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčku prav kakor zrnato kavo. Postavi želodovo kavo z vodo na ogenj. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna, močna in tako zdrava, da jo mseš dati brez skrbi otrokom,” je opisal. Želodova kava je zelo zdravilna, saj znižuje krvni sladkor, je dobra preventiva za borelije in kot že rečeno, uravnava delovanje ščitnice. Kavo pa lahko uporabimo tudi zunanje v zdravilne namene, saj razkužuje in krči tkivo. Poleg tega jo lahko upoabimo za zaviranje glivičnih okužb, ob vnetju ustne votline pa jo redno grgramo.

    Priprava kavnega nadomestka iz želoda

    Po tem, ko želode v jeseni naberemo s tal, jih moramo posušiti. Najbolje je, če bi jih sušili kot indijanci na soncu. V tem primeru jih razporedite na pladenj in jih dajte za nekaj dni na sonce, ponoči pa jih shranimo v zaprt prostor. Sušite jih toliko časa, da se vsi obarvajo na rjavo in bodo res suhi. V nasprotnem primeru bodo namreč hitro splesnili. Želod lahko segrevate tudi v pečici na 70 stopinjah Celzija približno dvajset minut. Lahko pa ga sušite tudi normalno na pladnjih v stanovanju, v tem primeru ga sušimo najdlje, tudi do enega meseca. Pazite le, da bo nekje na suhem, saj se v nasprotnem primeru hitro razvije plesen in razmnožijo mikroorganizmi, ki uničijo plodove. Posušene želode nato shranite v posodicah ali vrečkah v hladnem in suhem prostoru in ga uporabite v roku treh mesecev. Ponekod zdrži tudi pol leta, a je mlajši želod boljši. Želod lahko tudi olupite, zrnca pa zamrznete. Tako bodo ostala dobra za uporabo veliko časa. Želod v posodicah in vrečkah se namreč lahko hitro pokvari, kljub sušenju pa lahko tudi splesni.

    PREBERITE TUDI:  Dobre in slabe plati uživanja kave

    Želode za pripravo kavnega nadomestka narežete ali zmeljete v velikost kavnih zrnc in jih pražite v ponvi na majhnem ognju. Praži se ga kot kavo, da dobi rjavo barvo, ne smemo pa ga pražiti predolgo, saj lahko izgubi zdravilen učinek. Ko so zrnca popražena, jih ne smemo mleti ampak jih takoj po praženju stolčemo v možnarju v grob prašek, iz katerega kuhamo napitek na isti način kot kavo. Po želji sladkamo in dodamo mleko ali mlečne nadomestke.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte