Ekološko vrtnarjenje se začne tudi pri »eko« semenih in sadikah

    Če hočemo zasnovati povsem ekološki način vrtnarjenja, se ta vsekakor začne pri ekološkemu semenu in eko sadikah. Čeprav na vzgojo sadik pomislimo na začetku pomladi ali že pozimi, lahko vzgojo sadik vršimo vso pomlad in poletje. Tako lahko sadike solatnic in kapusnic vzgajamo skoraj skozi vse leto. Sadike kumar in bučk pa lahko vzgajamo vse do začetka avgusta in z njimi nadomeščamo propadle rastline ali zapolnimo prazna mesta.
    Ekološka semenaGlavna razlika med eko semeni in ostalimi komercialnimi semeni je, da so eko semena pridobljena iz matičnih rastlin, ki so vzgojena po načelih ekološkega kmetovanja. Pri sami dodelavi, obdelavi in postopkih pakiranja pa ni razlik (izjema so nekatera t. i. profi semena, ki jih uporabljajo profesionalni vrtnarji). Med oznakami bio in eko pa ni razlik, gre samo za drugačno oznako, ki izhaja iz različnih držav, semena pa so pridobljena iz rastlin, ki so pridelane na enak način.

    Za vzgojo svojega semena pa vsako leto izberemo najlepše, zdrave in dozorele plodove, iz katerih bomo vzeli seme.

    Za vzgojo sadik in pravo eko vrtnarjenje pazimo, da gnojimo samo z gnojili, ki so naravnega izvora. Za gnojenje uporabljamo doma pripravljen kompost, kompost, ki ga kupimo, ali domač hlevski gnoj, pri čemer je najboljše, da je le-ta pridelan na ekološki kmetiji. Zemlji, v kateri hočemo vzgajati eko sadike in nato zelenjavo, ne dodajamo sintetičnih pesticidov, insekticidov ali herbicidov.

    Ekološka semenaS setvijo na prostem ne gre hiteti, čeprav sončni, topli dnevi prav vabijo ravno k temu. Noči so še hladne in zemlja potrebuje kar nekaj časa, da se ogreje na primerno temperaturo. Sploh rastline, ki potrebujejo višje temperature, raje še posejemo v lončke, ki jih postavimo na okenske police na sončni strani hiše ali stanovanja; z vzgojo sadik imamo zagotovo zgodnejši pridelek, kot bi ga imeli sicer pri setvi na prostem. To pride še posebej do izraza v krajih, kjer je rastna sezona precej kratka, tam še posebej potrebujemo vzgojene sadike vsaj za paradižnike, paprike, bučke, kumare in podobne vrtnine.

    PREBERITE TUDI:  Konec izmenjave semen za slovenske vrtičkarje?

    Čeprav na okenskih policah največkrat niso idealne razmere za vzgojo sadik, kot jih lahko dosežejo vrtnarji v rastlinjakih, velja vseeno poskusiti, saj bomo vedeli, da imamo svoje lastne sadike, pa tudi nekaj bomo privarčevali.

    Večini mladih rastlinic – sejančkov ustreza temperatura od 14 do 16 ˚C. Paradižnik, paprika, jajčevci in druge toploljubne vrtnine pa bodo potrebovale višje temperature za kalitev, nekje med 20 in 23 ˚C. Za setev izberemo vrtno zemljo, ki ji primešamo kremenov pesek v razmerju 3 : 1. Sejemo lahko v setvene platoje, šotne lončke, odslužene jogurtove lončke, kartonaste škatle jajc. V vsako posamezno mesto (lonček) posadimo samo eno seme, pri pregosti setvi tvegamo pojav bolezni padavice sadik. Ta sicer ogroža predvsem sadike rdeče pese, zelene, solate, graha in paradižnika, toda ni izključena tudi pri sadikah paprike. Bolezen lahko napade sejančke oziroma je nevarna le, kjer rastejo sejančki preveč na gosto ali kjer je prostor s posajenimi sejančki preslabo zračen. Padavico sadik preprečujemo z redko setvijo v dobra strukturna tla in nepreobilnim zalivanjem. Če pa pride do okužbe, je potrebno propadle sejančke sproti odstranjevati.

    Dobro razvite in močne rastline postopoma presajamo na prosto. Kdaj bomo sadike presadili na prosto, je odvisno od vrste vrtnine. Tako bomo sadike paradižnika, jajčevca, kumar in podobnih bolj toplotno zahtevnih rastlin na prosto presadili med zadnjimi. Po presaditvi na prosto (še posebej tiste, ki jih bomo prve presajali) je priporočljivo sadike čez noč zaščititi pred mrzlim zrakom z agrokopreno.

    Preberite si tudi, kje najdemo ekološka semena.

    Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte