Češnje – zdrave, okrogle a brez omejitev

    Češnje nas že zelo zgodaj presenetijo s svojimi čudovitimi cvetovi in nekoliko pozneje tudi s sadeži. Poznamo več kot tisoč vrst češenj. Navdušujejo nas s svojo privlačno podobo, okusom in zdravju koristnimi hranili.

    Češnje
    Na Slovenskem je tradicija pridelovanja češenj za trg stara 150 do 200 let.

    Po nekaterih virih je domovina češenj Mala Azija, natančneje ozemlje med Kaspijskim in Črnim morjem. Dobro so jih spoznali tudi naši predniki na evropskih tleh. Danes so po svetu zelo razširjene, saj uspevajo povsod v zmernem podnebju. Njihovi sadeži so lahko zelo drobni (divje vrste ali tako imenovane ptičje češnje), debeli ali nekaj vmes. Lahko so hrustljavi ali mehki. Njihove barve zajemajo vse od temnordeče, rdeče in rumene do bele. Za vse češnje je značilno, da so dobrega okusa in se jih kot prvih pomladanskih sadežev zelo razveselimo. Med številnimi sortami češenj (napoleon, bing, vipavka, hedelfinška velikanka, schneiderjeva pozna hrustljavka …) so v Sloveniji najpogostejše in najbolj iskane hrustavke, ki nas navdušujejo s čvrstim in sladkim mesom. Za uživanje so najboljše surove.

    Češnje

    Dolga zgodovina zobanja češenj

    Ni zanesljivega vira, ki bi nam povedal, kdaj so začeli na slovenskih tleh gojiti prve češnje. Če sledimo popotnim zapisom italijanskega humanista Paola Santonina, naj bi se ta že meseca maja leta 1487 najedel okusnih češenj blizu današnjega Celja. Prav tako je iz starih predpisov, s katerimi so različna večja mesta na svojem območju urejala prodajo živil, razvidno, da so Tržačani in Vipavci že v 16. stoletju v današnji Ljubljani prodajali tako zgodnje kot pozne češnje.

    Omembe vreden je zapis sadjarja Urbana Jarnika iz leta 1817, ki je o češnjah prvi pisal v slovenskem jeziku. Omenil je predvsem dve težavi, povezani s češnjami. Prva je, da so drevesa previsoka in je nabiranje nevarno. Opazil pa je tudi, da imajo ptice rade ta zgodnji in okusni sadež, zato ga »zobajo« na veliko sadjarjevo jezo. Na Slovenskem je tradicija pridelovanja češenj za trg stara 150 do 200 let. Menda so naše vipavske češnje poznali celo na dunajskem cesarskem dvoru, kamor so jih dostavljali slovenski sadjarji. Danes največ češenj pridelajo na Goriškem in v Istri.

    PREBERITE TUDI:  Proticelulitni kavni piling za telo

    Obirajmo zrele češnje

    Češnje
    Vedno ko obiramo ali kupujemo češnje, moramo preveriti, ali so le-te zrele in sveže.

    Kadar kupujemo češnje, pazimo, da so debele, čvrste in imajo zelen pecelj, kar kaže na njihovo svežino. Sveže češnje imajo celo in nepoškodovano lupino. Le take pri večjem nakupu lahko shranjujemo v hladilniku, a še te le enega do dva dni. Ob deževnem vremenu so češnje pogosto razpokane, zato jih ne moremo shranjevati, ampak jih moramo uporabiti takoj.

    Za daljše shranjevanje sta najpomembnejša tehnološka postopka zamrzovanje in sušenje. Pri hitrem zamrzovanju celih plodov ohranimo največ vitaminov in rudnin. Temperatura za sušenje naj bo le rahlo nad 45 stopinj Celzija, saj višje temperature uničijo nekatere učinkovine, temperaturno neobstojne vitamine in seveda aromo.

    Češnje zelo slabo prenašajo prekladanje, zato se mu skušajmo čim bolj izogniti. V hladilniku vedno shranjujmo neoprane, ker tako zdržijo dalj časa. Za češnje je značilno, da po obiranju ne zorijo več. Zato jih vedno obirajmo že zrele, ker bomo le tako lahko uživali v prijetni aromi in polnosti okusa.

    Varovalna barva

    Češnje so bogate z rudninami, kot so kalij, magnezij, železo, kalcij, cink in silicij. Med vitamini, ki jih vsebujejo, omenimo C, B1, B2, B6 in folno kislino, ki je posebej pomembna v nosečnosti. Močno obarvane rdeče češnje so bogate tudi z antocianskimi barvili, ki v telesu lovijo proste radikale in nas tako varujejo pred njihovimi škodljivimi vplivi. Antociani nas varujejo tudi pred škodljivim delovanjem ultravijoličnih žarkov.

    Češnje so tudi nizkokalorično živilo, saj 100 gramov tega okusnega sadeža da le 67 kalorij. Zaradi nizke kalorične vrednosti so zelo želene pri raznih shujševalnih dietah. Vendar zelo sladke češnje vsebujejo tudi 10 do 15 odstotkov sladkorja.

    PREBERITE TUDI:  Resnica o tamponih, o kateri nihče ne govori

    Edina velika pomanjkljivost češnjevih dreves je, da jih moramo zaradi številnih škodljivcev veliko škropiti. Različne bolezni, kot so: kodravost, luknjičavost, cvetna monilija, češnjeva uš, listne uši, listna pegavost in češnjeva muha so krive, da je za dober pridelek obvezno škropljenje. Za te bolezni je odgovoren prav človek, saj je ustvaril neodporne sorte in monokulturne nasade.

    Vsestransko očiščevalne

    Prav zaradi visoke vsebnosti antocianskih barvil potekajo še dodatne raziskave o zdravilnosti češenj.

    • Znižujejo raven sečne kisline in tako pomagajo bolnikom s protinom. Pri protinu se kopiči višek sečne kisline, stranskega proizvoda prebave, v obliki kristalov v sklepih. To povzroča hude bolečine in otekanje sklepa, predvsem na nožnem palcu, a tudi drugje. Bolnikom s protinom priporočajo vsaj 250 gramov svežih češenj na dan, kar pomaga znižati raven sečne kisline v krvi in seveda zmanjšuje možnost napada protina.
    • Surove češnje so dober vir kalija, ki uravnava srčni ritem in ohranja zdravo kožo.
    • V komplementarnem zdravilstvu so cenjene zaradi svojih očiščevalnih lastnosti. Sadež naj bi pomagal izločevati strupe in tekočine ter čistil ledvice.
    • Njihovo blago odvajalno delovanje pomaga lajšati zaprtje.
    • Vsebnost rudnin in vitaminov naj bi krepila imunski sistem.
    • V veganski prehrani so češnje dober vir kalcija.
    • Ljudsko zdravilstvo jih priporoča proti napihnjenosti.
    • Zaradi prečiščevalnih lastnostih češnje vplivajo tudi na kožo – povrnejo ji lesk, mladostni videz in zavirajo njeno staranje.

    Pohrustajmo sveže

    Češnje
    Po zaužitju svežih češenj nikar ne pijmo vode. Prišlo bi do vretja, ki sproži neprijetne želodčne krče, slabost, bruhanje in drisko.

    Sezona svežih češenj je kratka. Sveže so sicer najbolj zdrave in slastne. Njihovo sezono uporabe lahko podaljšamo z različnimi tehnološkimi postopki, kot so zamrzovanje, vkuhavanje in sušenje, a ti zmanjšujejo vsebnost vitaminov, rudnin in drugih učinkovin. Po toplotni obdelavi izgubijo tudi pomemben del svojega okusa.

    PREBERITE TUDI:  Nenavadni načini za uporabo sveže mete

    Če jih že kuhamo, nikar ne pretiravajmo s časom – skuhajo se v treh do štirih minutah. Izgubo dragocenega soka ob izkoščičenju preprečimo tako, da damo češnje pred tem za nekaj minut v zamrzovalnik. Koščice bomo nato z lahkoto odstranili.
    SVEŽE ČEŠNJE. Jemo jih lahko brez omejitev in brez dodatkov. Ponudimo pa jih lahko tudi v sadni kupi, sladoledu, kot odlično malico ali poobedek s posneto skuto, z jogurtom, prelite z želejem in tako naprej. Zelo okusne so denimo izkoščičene češnje, polite z mešanico limoninega soka, cimeta in medu.
    SUHE ČEŠNJE. Pravilno posušene češnje nam lahko popestrijo zimske jedilnike, saj jih lahko zvečer namočimo, tako da imamo naslednji dan odličen sadni kompot brez kuhanja. Okus mu lahko še dodatno izboljšamo z dodatkom zelišč in dišavnic.
    MARMELADA. Številni gurmani prisegajo na okusno češnjevo marmelado, džem in kompot.
    NAPITKI. Marsikdo si za zimske dni pripravi češnjev sok, liker ali češnje namaka v domače žganje in si ob želodčnih težavah ter prehladnih obolenjih natoči šilce tega »domačega zdravila«.
    SLADICE. Češnje lahko uporabljamo za pripravo domačih dobrot, kot so zavitki, pite, narastki in torte. Lahko jih kombiniramo z drugimi sezonskimi sadeži, na primer malinami, ribezom, jagodami ali borovnicami.
    PRILOGA. Rahlo toplotno obdelane češnje so lahko tudi odlična priloga k pečenemu mesu.


    Povejte svoje mnenje - kometirajte