Začetek maja je za marsikaterega vrtičkarja trenutek, ko se na vrtu nenadoma začne muditi. Paradižnik čaka na presajanje, fižol gre v zemljo, solata hitro raste, med vsemi opravili pa se pogosto pojavi vprašanje: ali je za jagode že prepozno?
Kratek odgovor je: ne, začetek maja še ni prepozen, je pa to res eden zadnjih dobrih trenutkov, če želite, da se sadike pred poletjem dobro ukoreninijo in vam morda že letos podarijo nekaj plodov.
Ključni poudarki:
- Začetek maja še ni prepozen za sajenje jagod, vendar ne odlašajte predolgo.
- Sadike v lončkih se maja praviloma bolje obnesejo kot gole korenine.
- Prvi pridelek bo manjši, a z dobro nego lahko rastline odlično nastavite za naslednje leto.
Zakaj je maj še vedno lahko v redu?
Jagode lahko sadimo v različnih obdobjih leta, najpogosteje spomladi ali pozno poleti oziroma jeseni. Jesensko sajenje ima prednost, ker se rastline do naslednje pomladi dobro ukoreninijo in potem močneje rodijo. Toda če ste ta termin zamudili, začetek maja še vedno ni izgubljen.
V tem času je zemlja že dovolj topla, dnevi so dolgi, rastline hitro rastejo, na vrtu pa je dovolj vlage, če vreme ni preveč suho. To pomeni, da se sadike lahko hitro primejo. Težava nastane šele, če sajenje prestavimo predaleč v toplo obdobje. Takrat morajo mlade rastline hkrati prenašati presajanje, sonce, veter, pomanjkanje vlage in pogosto že vroče dni.
Zato je začetek maja nekakšna meja: še vedno ste pravočasni, vendar je bolje saditi zdaj kot čez tri tedne.
Kdaj je sajenje v maju najbolj smiselno?
Najboljši trenutek je ob oblačnem dnevu, po dežju ali pozno popoldne, ko sonce ni več močno. Tako sadike po presajanju ne doživijo prevelikega šoka.
Pri majskem sajenju jagod upoštevajte:
- sadite v vlažno, a ne razmočeno zemljo,
- izogibajte se največji opoldanski vročini,
- sadike pred sajenjem dobro zalijte,
- po sajenju zemljo nežno pritisnite ob korenine,
- prve dni redno preverjajte vlago,
- če je napovedana vročina, rastline začasno zasenčite.
Če sadite jagode v lonce ali korita, je začetek maja še posebej primeren. Posode se hitreje ogrejejo kot vrtna zemlja, sadike pa lahko po potrebi prestavite v delno senco ali zavetje.
Katere sadike izbrati?
Maja je najbolje saditi dobro razvite sadike v lončkih. Te imajo že oblikovano koreninsko grudo, zato po presajanju lažje nadaljujejo rast. Sadike z golimi koreninami so bolj občutljive in se bolje obnesejo v zgodnejših terminih ali ob zelo skrbni negi.
Pri nakupu izberite sadike, ki imajo:
- zdrave, sveže zelene liste,
- čvrst srček v sredini rastline,
- brez plesni, lis ali uvelih delov,
- dobro prepredeno, a ne popolnoma zbito koreninsko grudo,
- več mladih listov, ne le starega listja,
- oznako sorte, če želite vedeti, ali gre za enkrat ali večkrat rodne jagode.
Izogibajte se sadikam, ki so že močno izčrpane od cvetenja ali imajo uvele, rumene liste. Če ima sadika nekaj cvetov, to ni nujno slabo, vendar pri zelo mladih rastlinah ni napaka, če prve cvetove odstranite. Tako energijo najprej usmerijo v korenine.
Enkrat rodne ali večkrat rodne jagode?
Če sadite v začetku maja, so večkrat rodne jagode zelo zanimiva izbira, ker lahko cvetijo in rodijo dalj časa. Pri njih je več možnosti, da boste že v prvi sezoni dobili vsaj nekaj plodov. Enkrat rodne sorte pa lahko prvo leto rodijo skromneje, saj je glavni pridelek pogosto vezan na dobro razvite rastline iz prejšnje sezone.
Za vrt ali balkon lahko izberete:
- večkrat rodne jagode, če želite plodove po malem skozi daljše obdobje,
- enkrat rodne jagode, če želite močnejši pridelek v krajšem času naslednje leto,
- mesečne jagode, če imate manj prostora in želite aromatične drobne plodove,
- viseče sorte, če jih boste sadili v košare ali višja korita.
Za začetnike so pogosto najhvaležnejše sadike v lončkih in sorte, ki dobro uspevajo v lokalnih razmerah.
Kako jih posadimo, da se bodo prijele?
Najpomembnejša napaka pri sajenju jagod je napačna globina. Srček rastline, torej osrednji del, iz katerega izraščajo novi listi, mora ostati nad površino zemlje. Če ga zasujete, lahko začne gniti. Če sadiko posadite previsoko, se korenine izsušijo.
Postopek je preprost:
- zemljo zrahljajte in odstranite plevel,
- dodajte kompost ali zmerno količino organskega gnojila,
- izkopljite jamico v velikosti koreninske grude,
- sadiko postavite tako, da je srček nad zemljo,
- zemljo nežno pritisnite ob korenine,
- dobro zalijte,
- okoli rastline dodajte tanko plast zastirke.
Med sadikami pustite približno 25 do 35 centimetrov prostora, med vrstami pa več, če sadite na gredo. V loncih jih ne tlačite preveč skupaj, saj pregosta zasaditev pomeni več vlage med listi in več možnosti za bolezni.
Kaj pa pridelek letos?
Če jagode posadite v začetku maja, lahko pri nekaterih sadikah že letos pričakujete nekaj plodov, vendar naj to ne bo glavni cilj. Prvo leto po poznem spomladanskem sajenju je pogosto bolj pomembno, da rastline razvijejo močne korenine, zdrave liste in dobro osnovo za naslednjo sezono.
Če želite močnejše rastline za prihodnje leto, lahko:
- odstranite prve cvetove pri šibkih sadikah,
- pustite plodove le na najmočnejših rastlinah,
- redno odstranjujete poškodovane liste,
- ne pustite, da se rastline izsušijo,
- sproti odstranjujete pritlike, če ne želite novih sadik,
- po obiranju rastline rahlo dognojite.
To se morda zdi škoda, vendar se pri jagodah potrpežljivost pogosto obrestuje. Močna rastlina bo naslednje leto rodila precej bolje kot izčrpana sadika, ki je prvo sezono porabila vso energijo za nekaj majhnih plodov.
Nega po sajenju: tu se odloča uspeh
Majske sadike potrebujejo nekaj tednov pozornosti. Najnevarnejše je nihanje med sušo in preobilnim zalivanjem. Zemlja naj bo enakomerno vlažna, ne pa razmočena. Jagode ne marajo stalne mokrote okoli korenin.
Dobro jim dene zastirka. Slama je klasična izbira, uporabite pa lahko tudi suho travo v tankem sloju, listje ali drugo rahlo organsko zastirko. Zastirka pomaga ohranjati vlago, zmanjšuje plevel in preprečuje, da bi plodovi ležali neposredno na zemlji.
Pri negi po sajenju pazite predvsem na:
- redno jutranje zalivanje,
- zalivanje pri tleh, ne po listih,
- zaščito pred polži,
- odstranjevanje plevela,
- zračen razmik med rastlinami,
- zmerno gnojenje brez pretiravanja z dušikom.
Če sadite v korita, ne pozabite na drenažne luknje. Jagode v posodah potrebujejo več zalivanja kot tiste na gredi, vendar ne smejo stati v vodi.
Ali je sredi ali konec maja že prepozno?
Ni nujno, je pa bolj tvegano. Če sadite konec maja, izberite močne sadike v lončkih in jim zagotovite zelo dobro nego. V vročem vremenu jih prve dni zasenčite, redno zalivajte in ne pričakujte velikega pridelka v istem letu.
Konec maja je še posebej smiseln za balkonske zasaditve, kjer lahko pogoje bolje nadzorujete. Na vročih gredah pa je bolje pohiteti ali počakati na ugodnejše vreme.
Zadnji trenutek, ne zamujen trenutek
Začetek maja ni prepozen za sajenje jagod. Je pa čas, ko ni več veliko prostora za odlašanje. Če sadike posadite zdaj, jim lahko še omogočite dovolj časa, da se dobro ukoreninijo pred poletno vročino. Morda vas bodo že letos razveselile s prvimi plodovi, skoraj zagotovo pa boste s pravilno nego postavili temelje za lepši pridelek v naslednji sezoni.
Če ste torej jeseni pozabili na jagode ali se je želja po domačih plodovih pojavila šele zdaj, ni še nič izgubljeno. Vzemite nekaj zdravih sadik, pripravite zemljo, posadite jih na pravo globino in jim prve tedne namenite malo več pozornosti. Pri jagodah je začetek maja res zadnji prijazen opomin: še ste pravočasni, vendar ne čakajte predolgo.
Preberite tudi:
