Številne aplikacije za pametne telefone so zasnovane tako, da poskrbijo za hitro dozo dopamina. Tako ni presenetljivo, da se lahko precej hitro razvije odvisnost, saj naši centri za užitek zahtevajo novo, po možnosti večjo dozo, takoj ko učinek predhodne popusti. Odvisnost od telefona in drugih elektronskih naprav je tako primerljiva z drugimi oblikami odvisnosti. Če postane telefon središče našega življenja, trpijo praktično vsa druga področja – vključno s partnerskim odnosom.
Imate občutek, da se je tudi vaš partner ujel v past odvisnosti od pametnega telefona in da to počasi, a zanesljivo načenja vajin odnos? Preverite, kateri so najočitnejši znaki, da vajine težave izvirajo prav iz partnerjevih nezdravih navad, povezanih z uporabo telefona …
1. Partner pogosto presliši, kar mu poveste
Občasno se lahko tako zatopimo v specifično dejavnost, da popolnoma odmislimo svet in ljudi okoli sebe. Gre za običajen pojav, ki ne zahteva posebnega ukrepanja. Vendar pa po drugi strani ni sprejemljivo, da partner zaradi popolne zatopljenosti v telefon večinoma presliši vaše besede in da se morate nenehno boriti za njegovo pozornost.
2. Partner se začne brez telefona hitro dolgočasiti
Ali mora imeti partner ves čas v roki telefon, sicer mu postane dolgčas? Morda pogosto zgrabi telefon kar sredi pogovora z vami ali med skupnim ogledom filma? Ali niti ne zazna, da je tovrstno obnašanje problematično? Vas obtožuje, da pretiravate, če omenite, da vas njegove navade motijo? Vse to so znaki, da ste se znašli v ljubezenskem trikotniku, ki ga poleg vas in vašega partnerja sestavlja njegov pametni telefon.
3. Partnerjevo obsedenost s telefonom so opazili tudi drugi
Nemalokrat je težko zaupati lastni presoji situacije. Tako so lahko koristna opažanja drugih ljudi, saj z njihovo pomočjo lažje ocenimo ustreznost lastne perspektive. Če so partnerjeve problematične navade, povezane s telefonom, opazili tudi drugi ljudje, na primer vaši ali njegovi sorodniki, je to vsekakor zelo pomenljivo.
4. Partner je zaradi telefona pogosto pod stresom
Pametni telefon je lahko sicer po eni strani vir hitrega užitka oziroma doze dopamina, vendar je nemalokrat tudi vir stresa. Za stres je lahko na primer kriva pogosta uporaba družbenih omrežij in (nezavedno) primerjanje z drugimi. Odvisnost od telefona lahko tako privede do pogoste napetosti, kar lahko prav tako ogroža partnerski odnos.
5. Zaradi telefona trpi vajino spolno življenje
Ali partner telefon pogosto prinese tudi v spalnico oziroma v posteljo? Ta navada je lahko posebno nevarna za partnerski odnos, saj začne zaradi nje pogosto trpeti spolno življenje oziroma intimnost med partnerja, ki vključuje tudi nežnost, zaupne pogovore pred spanjem itn.
6. Partner uporablja telefon kot ščit pred resnimi pogovori
Za uspešno reševanje konfliktov so v odnosu občasno potrebni pogovori, ki so vse prej kot prijetni. Tovrstni pogovori so sicer lahko zelo naporni, vendar izogibanje resnim temam pogosto ogrozi partnerski odnos, zato je nujno, da si vzameta čas zanje. Seveda pa je težko pričakovati napredek, če se eden od partnerjev v kriznih trenutkih pogosto zateče k telefonu in ga uporabi kot nekakšen ščit, s katerim se zavaruje pred neprijetnim pogovorom. Ta navada je precej očiten znak, da zaradi partnerjeve odvisnosti od telefona trpi vajin odnos.
7. Pogosto imate občutek, da telefon partnerju pomeni več kot vi
Zaupajte svojim občutkom. Če imate zaradi partnerjevih navad, povezanih s telefonom, pogosto občutek zapuščenosti oziroma občutek, da niste ljubljeni, ni smiselno, da poskušate te občutke ignorirati, saj bo postajala zamera postopoma vse intenzivnejša. Če partner ignorira vaše občutke ali se jim celo posmehuje, lahko to razumete kot dokaz, da mu telefon resnično pomeni več kot vi oziroma vajin odnos.
Lisice so zelo družabna bitja. Lisice so zelo skrbne matere. Ko se skotijo mladiči, mama ostane z njimi v brlogu, medtem ko jim oče ali drugi člani skupine prinašajo hrano. Mladiči so rojeni slepi in nemočni, zato potrebujejo veliko nege in zaščite. Po približno dveh tednih odprejo oči in začnejo raziskovati okolico brloga. Mati lisica hrani mladiče z mlekom približno mesec dni, nato pa začnejo jesti trdno hrano, ki jo prinese oče.
Foto: Wallace River Photography
Lisice so znane po svoji družabni naravi. Čeprav so večinoma samotarske živali, se lahko povežejo v socialne skupine, zlasti v obdobju vzreje. V skupini je običajno dominantni par, ki se pari, medtem ko ostali člani skupine pomagajo skrbeti za mladiče. Med seboj komunicirajo z različnimi zvoki, telesno govorico in vonji.
Foto: Wallace River Photography
Ko mladiči lisic zrastejo, jih starši učijo preživetja. To vključuje učenje, kako loviti, kako se izogniti nevarnostim in kako komunicirati z drugimi lisicami. Ta proces traja približno sedem mesecev, nato pa mladiči zapustijo brlog in začnejo samostojno življenje. Tudi po tem, ko zapustijo brlog, lahko mlade lisice ostanejo v stiku s svojimi starši ter brati in sestrami, kar priča o družabni naravi teh živali.
Vnetje sečil (še posebno mehurja) je ena izmed najpogostejših težav, s katero se srečujemo ženske. Temu pritrjuje tudi statistika, ugotovljeno je bilo namreč, da kar 25 % vseh bakterijskih okužb pri ženskah, ki pridejo k zdravniku, predstavljajo infekcije sečil. S simptomi vnetja sečil se je v svojem življenju srečalo že več kot 50 % žensk.
Ključni poudarki:
Vnetje sečil je pogosta težava, zlasti pri ženskah; simptomi vključujejo pekoč občutek, pogosto uriniranje in bolečine v spodnjem delu trebuha.
Povečan vnos tekočine, zlasti vode, pomaga pri izpiranju bakterij iz sečil in preprečuje okužbe.
Priporočljivo je pogosto uriniranje in izogibanje zadrževanju urina, saj to zmanjšuje možnost razmnoževanja bakterij.
Naravna sredstva, kot so brusnični sok, čaji iz koprive, peteršilja in zelene, ter uporaba toplih obkladkov, lahko lajšajo simptome vnetja sečil.
Mnogi sploh ne vedo, da trpijo za kroničnim vnetjem mehurja nam pojasni izkušena zdravnica, prim. Tatjana Erjavec, dr. med. “Iz mojih izkušenj je najpogostejši simptom bolečina nad mehurjem, tik nad sramno kostjo, ki se običajno okrepi proti koncu uriniranja,” pojasnjuje sogovornica. “Poleg tega se pogosto pojavljajo tudi bolečine v križu, vendar brez drugih izrazitih znakov. Kronično vnetje mehurja pogosto spremljajo pogosti obiski stranišča, vendar običajno ni drugih težav, ki bi bile neposredno povezane z uriniranjem. Eden najpogostejših spremljajočih sindromov je močna utrujenost, ki pa ni značilna le za to bolezen, saj jo najdemo pri številnih drugih zdravstvenih stanjih. Povišana telesna temperatura pri kroničnem vnetju mehurja praviloma ni prisotna,” še pojasni Erjavec.
Vnetje sečil pogosto zdravimo z antibiotiki
Zdravljenje je običajno konvencionalno, z antibiotiki, vendar pa lahko pri tem bakterije postajajo vse bolj odporne, zdravljenje vse manj učinkovito, pri ženskah pa prihaja do ponavljajočih se okužb. To lahko postane zelo neprijetna težava.
Vnetje sečil je še posebno pogosto med spolno aktivnimi ženskami med osemnajstim in štiriindvajsetim letom, najpogosteje gre za vnetje mehurja. To resda ni tako zelo zapleteno, ne ogroža življenja, je pa zelo neprijetno, lahko povzroča hude bolečine in v času okužbe občutno zmanjša kakovost življenja.
Najpogostejši neprijetni simptomi vnetja sečil so:
bolečina med uriniranjem,
pekoč občutek v mehurju ali sečnici,
močan in pogost občutek, da moramo iti na vodo, izločenega urina pa je zelo malo,
bolečine v mišicah in trebuhu,
občutek utrujenosti in šibkosti,
motna, rdeča (kri) ali rožnata barva urina,
močan vonj urina,
pelvična bolečina,
zmedenost pri starejših.
Koliko časa traja okužba?
Vnetje sečil se običajno umiri v dveh do treh dneh po začetku zdravljenja. Pri resnejših primerih (npr. pri nosečnicah in starejših ljudeh) lahko traja tudi 7–14 dni. Kar nekaj dejavnikov tveganja lahko poveča možnost za pojav težav. Vnetje je najpogosteje posledica spolnih odnosov, uporabe spermicida, diafragme ali katetra, najbolj rizične skupine ljudi pa so:
nosečnice,
ženske po menopavzi,
ljudje s šibkim imunskim sistemom,
ljudje z diabetesom.
Sama mednje prištevam še posameznike, ki se nezdravo prehranjujejo oziroma imajo nezdrave življenjske navade – uživajo veliko predelane in hitre hrane, sladkarij, sladkih pijač in alkohola, se ne gibljejo in pijejo premalo vode.
Vnetje sečil je lahko ponavljajoča težava
Največji izziv pri vnetjih sečil je ta, da se ponavljajo. Običajno gre za ponovno okužbo z enakim patogenom. Ugotovljeno je bilo, da se z vsakim ponovnim vnetjem tveganje za dodatna ponavljajoča se vnetja še dodatno poveča. To pomeni, da lahko zelo hitro zdrsnemo v začarani krog. Znanstveniki preračunavajo, da vsaka peta ženska po prvem vnetju sečil že v naslednjih šestih mesecih doživi ponovno vnetje.
Za zdravje in preventivo pred ponavljajočimi se vnetji lahko marsikaj naredimo sami. Čeprav je to težava predvsem ženske populacije, lahko nasvete, ki jih navajam v nadaljevanju, upoštevajo tudi moški in z njimi učinkovito izboljšajo zdravje svojega mehurja in sečil. Večina nasvetov se je v praksi izkazala za učinkovite, tudi ko simptomi že nastopijo, vseeno pa jih je bolje uporabljati v preventivne namene, se truditi preprečevati sam nastanek težav. Če opazite več neprijetnih simptomov, ki vam povzročajo hude težave, poiščite nasvet zdravnika. Nezdravljena okužba mehurja lahko namreč vodi do vnetja ledvic in resnih težav.
Popijte veliko tekočine
Če čez dan popijemo dovolj tekočine (najbolje je piti čisto, svežo vodo), ta pomaga sproti odplakniti bakterije iz naših sečil. Raziskava je dokazala, da je kronično pomanjkanje vnosa tekočine zelo pogosto povezano z okužbami sečil. Pri vsakem obroku ali prigrizku naj bi popili vsaj en kozarec vode. Pri težavah s sečili zelo dobrodejno delujejo tudi temu namenjeni čaji.
Pogosto urinirajte
To svetujejo tudi strokovnjaki, raziskave so namreč pokazale, da lahko daljše zadrževanje urina povzroča razmnožitev bakterij v sečilih, posledica pa je seveda lahko vnetje. Ko zaznamo potrebo, da bi šli na vodo, moramo to storiti. Le tako bomo preprečili razraščanje bakterij v urinu, ki ostaja v našem mehurju. Prav tako je treba urinirati čim prej po spolnem odnosu, saj s tem odplaknemo bakterije, ki so morebiti vstopile v sečnico.
Poskrbite za čistočo in suhost
Po opravljanju potrebe bi se morale ženske brisati od spredaj nazaj. Temu nasvetu je še posebno pomembno slediti pri opravljanju velike potrebe, saj tako preprečimo, da bi bakterije zašle v sečnico. Še bolj se priporoča umivanje takoj po veliki potrebi.
Pomembno je tudi, da ne nosimo preveč oprijetega spodnjega perila in oblačil. Kroženje zraka in primerno suhost bomo zagotovili z udobnimi oblačili iz dihajočih materialov. Zelo oprijeta oblačila (npr. kavbojke) ali umetni materiali (npr. najlon, poliester) lahko povzročijo, da pride do »ujete« vlage, kar pripomore k razmnoževanju bakterij.
Kaj pomaga pri vnetju sečil?
Probiotiki
Zaradi vse večje odpornosti bakterij se je pri pogostih vnetjih sečil za obetavno izkazala uporaba probiotikov. Zdrava mikrobiota je eden izmed najpomembnejših elementov pri preprečevanju razrasti mikroorganizmov, ki povzročajo nastanek bolezni, čezmerna uporaba antibiotikov pa uničuje dobre bakterije, kar lahko privede do razrasti tistih, ki nam škodujejo. To kar kliče po začaranem krogu in ponavljajočih se vnetjih mehurja. Probiotiki podpirajo zdravo mikrobioto, krepijo našo obrambno linijo in posledično tudi splošno zdravje našega telesa. Ob pogostih vnetjih se priporoča tudi uporaba vaginalnih probiotikov.
Brusnice
Raziskava, ki je spremljala ženske s ponavljajočimi se vnetji, je pokazala, da lahko redno uživanje brusničnega soka v enem letu bistveno zmanjša pojavnost vnetja mehurja. Brusnice delujejo tako, da preprečujejo rast in kolonizacijo bakterij, vključno z bakterijo E. coli, ki je pri vnetjih sečil najpogosteje opažena.
Česen
Alicin, zdravilna substanca v surovem česnu, ima čudovite protimikrobne značilnosti. Ugotovljeno je bilo, da deluje protibakterijsko – tudi proti sevom bakterije E. coli. Česen je znan tudi po svojih protimikotičnih sposobnostih in je zelo učinkovit proti kandidi.
D-manoza
Velja za učinkovito naravno zdravilo, ki pomaga pri vnetjih sečil. Njegovo delovanje bakterijam preprečuje, da bi se »prilepile« na stene sečil. V raziskavi iz leta 2014, izvedeni na 308 ženskah s ponavljajočimi se vnetji sečil (te so primerjali s skupino žensk, ki je uživala samo antibiotike), je bilo ugotovljeno, da D-manoza občutno zniža možnost za ponavljanje vnetij in za pojav stranskih učinkov.
Vitamin C
Povzroča večjo kislost urina, s tem pa preprečuje razrast bakterije E. coli in obenem podpira imunski sistem. Na nosečnicah opravljena raziskava potrjuje, da ima uživanje 100 mg vitamina C na dan pomembno vlogo pri obravnavanju vnetij sečil. Trimesečno uživanje odmerka vitamina C je zmanjšalo pogostost okužb in pripomoglo k boljšemu splošnemu zdravju nosečnic.
Eterično olje klinčkov
Znano je po protibakterijskem, protimikotičnem in protivirusnem delovanju. Deluje tudi protivnetno, pospeši zdravljenje in blaži bolečine. Ima veliko dobrih lastnosti, po drugi strani pa je tudi precej agresivno, zato se je treba pred uporabo posvetovati s kvalificiranim strokovnjakom.
Eterično olje mire
Imelo naj bi protibakterijske, protimikotične in protiparazitne lastnosti. Rastlina je bila cenjena že v davni zgodovini, zelo učinkovito so jo uporabljali pri zdravljenju ran in kot preventivo pred okužbami. Olje se lahko na kožo nanaša v obliki toplih ali hladnih oblog, lahko pa se tudi uživa – vendar pod vodstvom in po nasvetih strokovnjaka.
Eterično olje origana
Med raziskavo, izvedeno v letu 2012, so ugotovili, da je olje origana izredno protibakterijsko, delovalo je namreč proti vsem testiranim bakterijam, tudi proti E. coli. Nekateri raziskovalci trdijo, da bi ga lahko uporabljali kot alternativo antibiotikom pri vnetjih sečil. Z zmanjšanjem uporabe slednjih bi tako lahko učinkovito zmanjšali tudi odpornost bakterij proti njim. Poleg tega olje origana nima škodljivih stranskih učinkov. Je pa izredno močno, podobno kot eterično olje klinčkov, zato se uporaba priporoča samo pod nadzorom kvalificiranega strokovnjaka.
Čaji in pripravki za zdrav mehur
Regratov čaj
Regrat je rastlina z odličnim diuretičnim učinkom, zato bo regratov čaj pomagal pospešiti izločanje bakterij, ki povzročajo okužbo. Temeljito očistite 15 g regratovih listov in korenin, jih dodajte v 250 ml vrele vode in pustite stati 10 minut. Precedite in uživajte od 2- do 3-krat na dan. Ne pozabite, da vsa hujša oziroma dalj časa trajajoča vnetja in okužbe zahtevajo pregled pri zdravniku, zato v tovrstnih primerih tudi tega čaja ne uživajte brez nadzora strokovnjaka.
Kamilični poparek
Blagodejne kamilice lahko priskočijo na pomoč tudi pri vnetju mehurja. Za skodelico poparka ščep kamilic poparimo z vrelo vodo, nato pa pustimo, da nekaj časa stoji v pokriti posodi. Spijemo lahko do tri skodelice poparka na dan.
Čaj iz listov gornika
Tudi ta lahko pomaga v boju proti vnetju mehurja. Odmerimo 10 g listov vednozelenega gornika, jih na drobno narežemo, nato pa denemo v lonec in prelijemo s pol litra hladne vode. Zavremo, na zmanjšanem ognju kuhamo 15 minut in precedimo. Tako pripravljen čaj lahko po požirkih pijemo skozi ves dan.
Čajna mešanica, ki poskrbi za vnet mehur
Sestavine:
lanena semena
listi brusnice
kilavec
korenina luštreka
Odmerimo enako količino vseh zeli, jih zmešamo in shranimo v kozarčku s pokrovom. Za eno skodelico ščep mešanice na kratko prekuhamo v skodelici vroče vode in pustimo, da nekaj časa pokrito stoji. Popijemo lahko tri skodelice toplega čaja na dan.
Pripravek iz gozdnega slezenovca
Žličko cvetov zmešamo z žličko listov slezenovca. Rastlino čez noč namočimo v skodelico prekuhane in dobro ohlajene vode. Zjutraj precedimo, nekoliko segrejemo in popijemo po požirkih.
Pogosta vprašanja
Kaj je vnetje sečil?
Vnetje sečil je medicinski izraz, ki se nanaša na vnetje ali okužbo sečnega sistema, ki vključuje sečevod, mehur in ledvice. Vnetje sečil se najpogosteje pojavi zaradi bakterijske okužbe in je pogostejše pri ženskah.
Kateri so simptomi vnetja sečil?
Simptomi vnetja sečil se lahko razlikujejo, vendar pogosto vključujejo pogosto uriniranje, bolečino ali pekoč občutek med uriniranjem, bolečino v spodnjem delu trebuha, moten urin ali kri v urinu. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi vročina.
Kako se zdravi vnetje sečil?
Vnetje sečil se običajno zdravi z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik. Pomembno je, da se ves predpisan zdravilni režim konča, tudi če se simptomi izboljšajo, da se prepreči ponovna okužba. Pomagamo pa si lahko tudi z naravnimi pripravki, med katerimi je še posebej priljubljen brusnični sok ali izvleček brusnice, D-manoza ter vitamin C.
Kako lahko preprečim vnetje sečil?
Koraki za preprečevanje vnetja sečil vključujejo pitje veliko vode, uriniranje takoj po spolnem odnosu, izogibanje uporabi izdelkov za osebno higieno, ki dražijo sluznico in pravilno brisanje od spredaj nazaj na stranišču.
Ali je vnetje sečil resno stanje?
Čeprav je vnetje sečil pogosto stanje, ki ga je mogoče v veliko primerih enostavno zdraviti, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, če imate simptome vnetja. Nezdravljeno vnetje sečil se lahko širi v ledvice, kar lahko povzroči resnejše zdravstvene težave.
Z županom občine Moravske Toplice, Alojzom Glavačem, smo spregovorili o zelenem razvoju, trajnostni mobilnosti, turizmu, zdravstveni oskrbi ter lokalnih pridelovalcih.
Koliko je vaša občina napredovala v času vašega županovanja na področju trajne mobilnosti ter zelenega razvoja in kakšni so cilji v prihodnje?
Trajnostna mobilnost in zeleni razvoj sta velika izziva, ki jo žal ni moč doseči čez noč. Dozoreti morata v glavah odločevalcev, prebivalcev in deležnikov. V občini Moravske Toplice uvajamo trajnostno mobilnost postopoma in skupaj oz. usklajeno s sosednjimi občinami. Priključili smo se na sistem za izposojo koles Soboški Biciklin, ki je med tem že prerasel v regijski sistem, in po njem posega tudi veliko naših gostov. Izposojo koles nudimo tudi izven sistema Soboški biciklin v sklopu Bike centra Moravske Toplice. V navezavi z regijskim središčem Murska Sobota smo do Moravskih Toplic povezali tudi mestni avtobus Sobočanec. Za osnovnošolce je organiziran šolski prevoz. Na letni ravni povečujemo kilometre kolesarskih in pohodnih poti. H kolesarjenju in hoji želimo spodbuditi tako domačine kot goste. Naša želja je, da gostje, ki pridejo k nam z osebnim avtomobilom, v času bivanja pri nas pozabijo nanj.
V prihodnje načrtujemo tudi več polnilnic za e-vozila, ki bodo dopolnile ponudbo e-polnilnic naših ponudnikov turističnih storitev po celotni občini. Izziv trajnostna mobilnost vsekakor ostaja, predvsem na območju razpršeno naseljenega Goričkega.
Destinacija Moravske Toplice ima pridobljen znak Slovenia Green gold. Znaku destinacije sledijo tudi ponudniki turističnih storitev, ki pridobivajo zelene znake, kot sta npr. eko marjetica in zeleni ključ, in s tem potrjujejo usmerjenost destinacije. Občina Moravske Toplice je tudi občina brez plastike in to usmeritev uvajamo na javnih prireditvah in dogodkih ter v samem poslovanju občine. K zmanjšani ali ničelni uporabi plastike spodbujamo skozi svoja dejanja deležnike v občini.
V Pomurju imata ločeno zbiranje in odvoz odpadkov že kar dolgo tradicijo, saj smo v regiji glede tega bili eni prvih v Sloveniji. Kljub temu imamo še vedno težave z odlaganjem odpadkov v naravi. Eden od načinov, kako dvigniti zavedanje o varovanju narave in naravne dediščine, so tudi vsakoletne čistilne akcije in spodbujanje aktivnega državljanstva, ko nas občani sami opozarjajo na morebitna nova žarišča odlaganja odpadkov.
Na območju razpršene gradnje subvencioniramo prebivalcem male čistilne naprave, saj je izgradnja sistem na teh območjih predraga tako v času investiranja kot v času implementacije za občane in za vzdrževalca sistema.
Goste in prebivalce prav tako pozivamo k varčni uporabi vode, predvsem v sušnem obdobju, saj naša občina sodi med najbolj sušne občine v Sloveniji.
Naši cilji za prihodnje so umerjeni k pametnemu koriščenju geotermalne energije in solarne energije, ki ju danes še ne koristimo v polni meri. Prav tako si prizadevamo na tem področju spodbuditi raziskave, ki bi v prihodnje doprinesle k smotrnemu koriščenju obeh virov energije. V prihodnje želimo spodbuditi tudi več pozornosti ohranjanju biosfernega območja Natura 2000 in ohranjanju rodovitnosti tal ter renaturaciji vodotokov. Prav tako veliko izzivov prinašajo podnebne spremembe, ki se ne odražajo samo v škodi v kmetijstvo, gospodarstvu in zasebni lastnini, ampak tudi v zdravju občanov, širjenju bolezni rastlin in živali itd. Prilagajanje podnebnim spremembam je eden od največjih izzivov v prihodnje.
Podelitev SG GOLD – Zeleni dan slovenskega turizma.
Kaj pomeni za vašo občino »kakovostno življenje«?
Življenje in bivanje v mirnem in varnem okolju, ki se uspešno prilagaja izzivom čas tako na ravni okolja, družbe kot gospodarstva.
V katere trajnostne projekte, na katerih področjih vse je vključena občina Moravske Toplice?
Občina je vključena, izvaja ali podpira več projektov. Projekti, ki se jih lotevamo, morajo biti že v osnovi trajnostno naravnani. Eden največjih je zagotavljanje pitne vode vsem prebivalcem naše občine, ki se izvaja na ravni regije. Veliko manjših projektov namenjamo izgradnji infrastrukture za trajnostno mobilnost (kolesarske poti, pešpoti, postajališča, počivališča, polnilnice za e-vozila, servisna stojala …), izobraževanju in usposabljanju (Pot po močvari, Pot metuljev…), povezovanje ponudnikov v kratke dobavne verige, promocija ponudnikov, digitalizacija kulturne dediščine itd. Vseh projektov na območju občine ne izvajamo sami, ampak s pomočjo deležnikov v občini in regiji.
Kako okolju prijazna je komunalna infrastruktura v vaši občini?
Če zajamemo vso gospodarsko javno infrastrukturo, lahko rečem, da smo kar zadovoljni.
Prizadevamo si za čim boljšo prometno infrastrukturo, ki povzroča čim manj hrupa in škode na vozilih, omogoča prehajanje iz enega načina potovanja v drugega in omogoča čim večjo rabo javnega prevoza. Na uporabi in zagotavljanju učinkovitega javnega prevoza nas sicer čaka še veliko dela.
Z energetsko infrastrukturo nismo najbolj zadovoljni, da je električno omrežje slabo in dolgoročno ne zagotavlja podpore naraščajočim potrebam prebivalstva in gospodarstva ter omejuje razvoj samooskrbe z električno energijo. Javna razsvetljava po občini je varčna. Na območjih razpršene gradnje uvajamo solarno javno razsvetljavo.
Kot sem že prej omenil, na območju razpršene gradnje, to je na Goričkem, subvencioniramo male čistilne naprave. V ravninskem delu imamo dobro urejen kanalizacijski sistem in ga sprotno in glede na potrebe širimo, obnavljamo in nadgrajujemo.
Regijski vodovodni sistem bomo do konca tega leta pripeljali v vsa naselja v občini. To pa ne pomeni, da naselja do danes nimajo vode. Ta naselja so bila do sedaj omejena na lastne vire. Izgrajen vodovodni sistem bo tudi ustrezno digitaliziran z namenom preprečevanja izgub pitne vode.
Zbiranje in odlaganje odpadkov imamo rešeno na ravni regije.
Kar se tiče elektronske komunikacije smo dobro pokriti z mobilnim podatkovnim omrežjem. V Moravskih Toplicah je na voljo brezplačno brezžično omrežje. Do praktično vseh naselij se trudimo ob podpori tudi EU pripeljati optično omrežje. Sicer je velik del občine v strnjenih naseljih že pokrit z optičnim omrežjem.
Veliko skrbi posvečamo tudi zeleni in modri infrastrukturi in si jo prizadevamo v prihodnje še okrepiti. V naše okolje vnašamo urbano opremo, ki je zgrajena iz trajnostnih materialov, ki jih je moč reciklirati in ponovno uporabiti.
Katere ukrepe ste sprejeli na področju energetske varčnosti?
V občini se zavedamo, da današnji razvoj in udobje vodita k povečani porabi energije. Prizadevamo si zmanjšati porabo električne energije in povečati varčevanje z energijo ter sočasno zmanjšati CO2 izpuste. Zato si prizadevamo k visoki energetski učinkovitosti, ki nas vodi k popolnim energetskim sanacijam javnih stavb, zamenjavi potratnih električnih naprav z energetsko učinkovitejšimi, varčnejšimi napravami in opremo, pametno trajnostno mobilnostjo, osveščanju itd.
Stanovanjska problematika v Sloveniji je zelo pogosta tema. Kako se z njo spopadate?
Tu smo žal na začetku poti, saj do nedavnega še potreb po stanovanjski gradnji in neprofitnih stanovanjih nismo imeli. Sedaj se potrebe kažejo predvsem po možnostih individualne gradnje ali nakupa stanovanj.
Kakšno je stanje glede osebnega družinskega zdravnika?
Situacija na področju zdravja ni zadovoljiva. Prebivalstvo se stara in potrebe po zdravstveni oskrbi naraščajo. Težave z družinskimi zdravniki za zdaj še uspešno rešujemo z ZD Murska Sobota, ki načrtuje pri nas tudi popolno obnovo zdravstvene postaje Martjanci.
V kolikšni meri spodbujate ekološko kmetijstvo oziroma dobavo sveže, lokalne, domače in/ali ekološko pridelane hrane potrošnikom, seveda tudi turistom v turističnih in drugih namestitvah?
Smo veliki podporniki zagotavljanja domače, lokalno pridelane hrane. Ponudnike promoviramo skozi projekte TIC Moravske Toplice, LAS Goričko, Zelene točke itd. Ponudniki turističnih storitev, ki so v lokalni lasti, se poslužujejo ponudbe lokalnih pridelovalcev in ponudnikov hrane. Turisti imajo možnost, da spoznajo lokalne ponudnike tudi na turistični tržnici ob koncih tedna.
V kolikšni meri lahko zagotavljate lokalno pridelano hrano v vrtcih in šolah?
V občinski upravi dajemo svojim zaposlenim v sklopu zdravja na delovnem mestu na voljo lokalno pridelano sadnje, ki ga dobavljamo od lokalnega sadjarja.
Javni zavodi v okviru občine se sami odločajo, koliko in katero vrsto lokalne hrane bodo namenili svojim uporabnikom. Vsekakor pa morajo zagotavljati kakovostno, zdravo in uravnoteženo hrano. Nabavo lokalne hrane jim omogoča Zakon o javnem naročanju z uveljavljanjem načela kratkih dobavnih verig, kjer se lahko več živil nabavi neposredno pri lokalnih pridelovalcih oz. predelovalcih. Poleg tega Uredba o Zelenem javnem naročanju določa, da mora javno naročilo vsebovati najmanj 15 % ekoloških živil in najmanj 15 % živil iz drugih shem kakovosti.
Vrtec Moravske Toplice je na primer uspel v šolskem letu 2022/2023 letu vključiti cca. 25 % lokalno pridelanih oz. predelanih živil, kot so mleko in mlečni izdelki, kruh in drobni pekovski izdelki, zelenjava, sadje, sokovi in si prizadeva ta odstotek še povečati.
Žal je ponudnikov lokalno pridelanih oz. predelanih živil malo, pridelane količine le-teh so za celoletno oskrbo vrtcev in šol premajhne, prav tako je dobavljivost le-teh izrazito sezonsko naravna in je največja ponudba prav v času šolskih počitnic. Seveda je nakup teh izdelkov pogojen tudi z višjo nabavno ceno.
Še večji izziv predstavlja zagotavljanje oskrbe vrtcev in šol z lokalnimi ekološkimi živili čez vse leto. Na tem področju bomo morali narediti še veliko.
S pomočjo nepovratnih sredstev boste letos vse v kmetijski panogi spodbujali k ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal v občini Moravske Toplice. Kdo vse se lahko prijavi in za kakšne projekte in dejavnosti lahko pridobijo financiranje?
Predmet Javnega razpisa za dodelitev sredstev za podporo ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal v občini Moravske Toplice v letu 2023 je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za podporo ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal v občini Moravske Toplice v letu 2023. Sredstva v skupni višini 10.000,00 evrov so zagotovljena v proračunu občine za leto 2023 in se dodeljujejo po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije o uporabi členov 107 in 108 iz Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju.
Upravičenci do pomoči so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji po Uredbi Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije dejavna v kmetijskem sektorju ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine Moravske Toplice in imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Moravske Toplice.
Pomoč se dodeli za stroške nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.).
Menite, da bi Slovenci morali bolj delovati v smeri lastne pridelave in samooskrbe, kjer je to seveda mogoče?
Vsekakor. To omogoča kmetom, da preživijo in ohranja poselitev podeželja. Sočasno pa kratke dobavne verige nudijo možnosti za boljšo, kakovostnejšo in s tem tudi zdravo hrano.
Smo po vašem mnenju Slovenci dovolj ekološko ozaveščeni?
Po mojem mnenju kar dobro vemo, kaj je prav in kaj ne, kaj je zdravo in kaj ne; ampak smo še vedno zelo dovzetni za vse udobje, ki nam je na voljo, in cene, ki nam jih ponujajo veletrgovci.
Vzemimo pod drobnogled najpogostejša žita v naši prehrani. Zadnje čase so pogosto na zatožni klopi in marsikatera moderna dieta jih izključuje iz prehrane. A ne glede na modne muhe so bila žita temelj prehrane naših dedkov in babic, prav tako smo jih jedli od mladih nog in zato ni smisla, da bi jih kar naenkrat izločali iz prehrane.
Za naše zdravje ugodna izbira so polnozrnata žita, kar pomeni, da vsebujejo vse sestavine žitnega zrna – škrobno notranjost, ovojnico in kalček. Med predelavo oz. rafinacijo v belo moko se namreč vse sestavine žita, z izjemo škrobne notranjosti, odstranijo. Tako dobimo le vir energije, brez za naše telo pomembnih mikrohranil. Kalček je bogat z vitaminom E in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Ovojnica oz. otrob je v prvi vrsti vir prehranske vlaknine, vsebuje tudi vitamine B-kompleksa, magnezij, železo in cink. Prehranska vlaknina je v našem telesu izjemnega pomena, saj nam daje občutek sitosti, uravnava prebavo in je hrana črevesnim bakterijam, ki tvorijo za naše telo pomembne snovi (npr. hormon sreče, serotonin). Pri prehodu skozi črevesje prehranske vlaknine nase vežejo odpadne snovi (presežke hormonov, holesterola) in jih pomagajo izločiti iz telesa. Če pogosto uživamo le rafinirana žita, na primer da za zajtrk jemo beli kruh, za kosilo testenine iz bele moke in za večerjo tortilje iz bele moke, lahko hitro pride do pomanjkanja hranil, kar se kaže s slabim počutjem in utrujenostjo.
Najpogosteje uživamo pšenico, piro, rž in ječmen
Pšenica, če govorimo o polnozrnati pšenici in moki iz nje, je najprej vir kakovostnih ogljikovih hidratov, vlaknin in nekaj beljakovin. Kot pri drugih žitih je pomembno, da izberemo ekološke izdelke iz polnozrnate moke in se s tem izognemo tveganju, da bi v telo vnašali ostanke škropiv. Pira je sorodnica pšenice in naj bi bila nekoliko lažje prebavljiva. Obe vsebujeta gluten in se jima morajo bolniki s celiakijo strogo izogibati. Rž in ječmen vsebujeta nekoliko manj glutena, zato je tudi kruh iz teh dveh vrst žit precej bolj zbit.
Ječmen in oves sta favorita med žiti glede vsebnosti prehranske vlaknine. Vsebujeta namreč topno vlaknino, imenovano betaglukan, ki lahko, če je pojemo dovolj, prinese določene koristne učinke. Pomaga na primer ohranjati normalno raven holesterola v krvi (ko zaužijemo 1 g), zaužiti v večji količini (4 g v sklopu obroka) pa naj bi betaglukani prispevali k manjšemu porastu glukoze v krvi po tem obroku. S skodelico kuhanega ješprenja zaužijemo okvirno 2,5 g betaglukanov. Tako v prihodnje brez pomisleka izberite za zajtrk ovsene kosmiče, namesto klasične rižote pa si pripravite ječmenovo.
Ovsene kosmiče lahko tudi zmeljete v moko in uporabite za pripravo palačink, sladic in drugih jedi. Ovsene kosmiče in druga polnozrnata žita je pred uporabo priporočljivo namočiti, saj jim s tem izboljšamo prebavljivost. Pri žitih vodo od namakanja zjutraj zavrzite in pred kuhanjem dodajte svežo, pri kosmičih pa jo le delno odlijte in jih nato zaužijte s svojim najljubšim jogurtom in sadjem ali pa jih z dodatkom vode skuhajte v okusno ovseno kašo. Kosmiče brez mešanja segrevajte do vretja in nato pustite na ognju še 5 minut za kremasto strukturo. Vsaki kaši lahko izboljšate okus, če jo začinite s ščepom soli.
Izdelki iz žit
Tu sta še kuskus in bulgur, oba izdelana iz pšenice. Ker sta vnaprej toplotno obdelana, sta v primerjavi s klasičnimi žiti hitreje pripravljena. Bulgur so zdrobljena pšenična zrna, kuskus pa je pravzaprav testenina, izdelana iz trde vrste pšenice. Izberite polnozrnatega.
Tudi zdrob velja za rafinirano živilo. Če izberete pšeničnega polnovrednega ali pirinega polnovrednega, bodite pozorni na vsebnost vlaknin. Sam naziv pirin namreč še ne pomeni, da je izdelek iz pirine polnozrnate moke, saj je pirina moka lahko tudi bela. Kakovosten zdrob vsebuje nad 7 g vlaknin na 100 g izdelka, pri testeninah pa iščite 9 g vlaknin in več.
Ajda in riž sta brezglutenski živili, pri katerih pravzaprav ne gre za žito, temveč za trave. Ajda je še posebno bogata s številnimi vitamini in minerali ter ima nizek glikemični indeks, riž pa ima nekoliko večjega, kar pomeni, da hitreje dvigne krvni sladkor, kadar ga vključimo v obrok. Ajdovo kašo lahko kupite hladno luščeno (zrna so zelenkaste barve) in toplotno obdelano (rjava zrna). Prva je nekoliko bolj nežnega okusa in jo lahko pred uporabo nakalimo, s čimer izboljšamo njeno prehransko vrednost. Čez noč jo namočimo, zjutraj jo odcedimo in do večera pustimo na cedilu. Iz zrnc bodo pognali drobni beli kalčki. Kašo nato dobro speremo in skuhamo – lahko zvečer ali pa zjutraj, naslednji dan. Na tak način je ajda precej lažje prebavljiva, saj hranila s kaljenjem postanejo dostopna.
Iz ajdove kaše lahko pripravite rižoto, z njo napolnite npr. papriko ali pa iz ajdove moke pripravite palačinke, štruklje, zavitke. Poznamo več vrst riža – brušeni riž ima odstranjeno celotno lupinico in kalček, zato je reven z vitamini in minerali pa tudi vlakninami. Eno stopnjo manj obdelan je riž parboiled, ki je bil parjen skupaj z lupinico, ta pa je bila naknadno odstranjena. Tako je iz nje v riževo zrno prešlo nekaj vitaminov in mineralov, zaradi katerih je tak riž že nekoliko bolj koristen zdravju. Najbolj nepredelan je rjavi nebrušen riž, ki vsebuje večino sestavin zrna.
Trik, ki pospeši kuhanje: riž večer pred kuhanjem namočimo, zjutraj dobro speremo in v dvojni količini vode kuhamo do vretja in nato še 10 minut. Nato ga odstavimo in riž se bo napel. Tu bi rada opozorila še na zadnje čase priljubljene riževe rezance, ki se morda dojemajo kot zdravo živilo. Če izberete takšne iz belega riža, potem je to predelano živilo, torej ekvivalent belim testeninam oz. kruhu, ki ne vsebujejo koristnih hranil. Zato je pametno izbrati polnozrnate testenine. Za sladkorne bolnike je najbolj primeren rjavi riž basmati, katerega sestava škrobnih zrn je taka, da nekoliko počasneje dvigne krvni sladkor.
Nekatera žita so v zadnjem času še posebno priljubljena
Proso je zadnje čase ponovno zelo priljubljeno žito z zelo bogato vsebnostjo vitaminov B-kompleksa, silicija in magnezija, ki so ključni za zdravje kože, las in nohtov. Ker je izredno lahko prebavljivo žito, je priporočljivo za vse, ki bi jim morda ovseni kosmiči ali ječmen povzročali težave zaradi vsebnosti vlaknin, poleg tega pa je proso koristno uživati zvečer (v kombinaciji z mlečnimi izdelki), še posebno kadar smo pod stresom, saj deluje pomirjevalno.
Amarant in kvinoja spadata med psevdožita in sta zadnje čase zelo priljubljena. Sploh kvinoja je pogosto omenjena kot žito z obilo beljakovin. Tu morda velja izpostaviti lokalno naravnanost in večinoma posegati po ajdi, prosu, piri in ovsu, ki so lokalna žita.
Vedno ko se pogovarjamo o žitih, naj velja naslednje pravilo: izbirajmo čim manj predelano žito. Tako bo namreč našemu zdravju najbolj koristno, saj je bogato ne le z energijo, temveč tudi z vitamini in minerali. Žita sama po sebi nimajo visoke energijske vednosti, ta namreč znaša med 330 in 370 kcal na 100 g. Pomembno je, da jih kombiniramo, za zajtrk npr. s sadjem, pri kosilu pa z zelenjavo. Za popolnoma uravnotežen obrok vedno vključimo še nekaj beljakovin. Naše mame so kaše kuhale v mleku in smetani, jih zabelile z obilo masla, kar pa v sedanjem, sedečem življenju lahko vpliva na čezmeren energijski vnos. Količine žit za običajno žensko, ki večji del dneva sedi, so približno 60 g za zajtrk, 100 g za kosilo, za večerjo pa naj bo porcija nekoliko manjša, saj se telo umirja in ne potrebuje več energije. Izberimo jih raznoliko, saj tako izkoristimo koristne učinke vseh in s tem poskrbimo za pestrost naše prehrane. Za prihranek na času jih lahko skuhamo tudi vnaprej in jih 2–3 dni hranimo v hladilniku, saj lahko tako kljub natrpanemu delavniku posegamo po zdravih izbirah.
Vitamin B12 (kobalamin) je eden najpomembnejših vitaminov, ki ga naše telo nujno potrebuje. Pa vendar je velikokrat spregledan in se simptomi pomanjkanja povezujejo z drugimi, čisto napačnimi vzroki. Ugotovljeno je bilo, da ga primanjkuje vsaj 25 % odraslim. Vse več znanstvenikov pa poudarja, da je lahko ta odstotek precej višji.
Zakaj je vitamin B12 tako pomemben?
Pomanjkanje vitamina B12 se je v preteklosti najbolj povezovalo z ljudmi, ki ne uživajo živalskih proizvodov. Pa vendar je vse bolj jasno, da je to problem celotne populacije, se pravi tudi vsejedcev. Še posebno bi morali biti pozorni pri starejših ljudeh, saj pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči resne nevrološke težave.
Vitamin B12 je ima izreden vpliv na raven naše energije. Če ga imate dovolj, je raven vaše energije visoka, pomaga pri premagovanju utrujenosti in preprečuje izčrpanost. Podpira delovanje ščitnice in celično metilacijo. Je nujen za zdrav človeški obstoj.
Do pomanjkanja lahko pride, če zaužijemo premalo živil, ki ga vsebujejo, ali pa ga je naše telo nezmožno absorbirati. Vse bolj se izpostavlja, da je drugi vzrok veliko pomembnejši od prvega.
Do večjega tveganja za pomanjkanje tako lahko pride, če:
imate bakterijo Helicobacter pylori ali rano na želodcu,
jemljete antibiotike, zdravila za visok krvni tlak, kontracepcijske tablete, zdravila za diabetes, zniževanje holesterola, psihiatrična zdravila.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je največji problem slaba absorpcija. Kot vidite, je vegetarijanstvo oziroma veganstvo povezano s potencialno premajhnim vnosom vitamina B12.
Pomanjkanje vitamina B12 lahko ugotovimo s testiranjem. Nanj nas napoti naš osebni zdravnik, opravimo ga pa lahko tudi samoplačniško. Vsekakor bi vam ga priporočala, če bi se pojavile težave z absorpcijo zaradi prej naštetih vzrokov, če ste vegetarijanec oziroma vegan ali starejši od 50 let.
Posledice pomanjkanja vitamina B12
Če trpimo za pomanjkanjem, tvegamo nastanek kar nekaj bolezni in izredno neprijetnih simptomov. Mednje sodijo:
anemija,
astma,
depresija,
adrenalna izčrpanost,
ledvične bolezni,
izguba spomina,
migrenski glavoboli,
multipla skleroza,
nevropatija,
perniciozna anemija,
herpes zoster,
tinitus.
Če pomanjkanje traja dlje časa, tvegamo nastanek resnih kognitivnih težav. Vitamin B12 je namreč zelo pomemben za naše nevrološke funkcije. Pravzaprav je to ključni vitamin za zdravo živčevje. Je namreč kofaktor v sintezi melatonina in s tem močno vključen v različnih regulatornih mehanizmih in razvoju možganov. Raziskave so pokazale, da lahko njegovo pomanjkanje pozneje v življenju vodi v atrofijo možganov, demenco in alzheimerjevo bolezen. Tudi sicer zdravi starejši ljudje lahko samo zaradi pomanjkanja vitamina B12 razvijejo nepopravljive strukturne možganske poškodbe.
Nevrološki simptomi pomanjkanja vitamina B12, torej tisti, ki nas najbolj skrbijo, so izguba spomina, težave v razmišljanju, večje tveganje za nastanek multiple skleroze in alzheimerjeve bolezni ter upad kognitivnih zmožnosti. Na pomanjkanje pomislimo tudi, če v telesu zaznavamo npr. ščemenje, zbadanje (nekateri to občutijo kot zbadanje z iglicami) in otrplost.
Zadostne zaloge vitamina B12 po drugi strani dobro vplivajo na naše razpoloženje, raven energije, spomin in celotni nevrološki sistem.
Kako po naravni poti povišati raven vitamina B12?
Rastline in živali ne proizvajajo vitamina B12, temveč to počnejo bakterije. Zato je treba uživati čim več živil, bogatih s probiotičnimi bakterijami, in tudi hrano iz tal, torej takšno, ki je rasla v zemlji. V času, ko smo postali skoraj sterilno čisti, boste morda težko sprejeli dejstvo, da je korenček z vrta, če ga ne umijemo zelo natančno, po vsej verjetnosti pravo bogastvo vitamina B12.
Večina živali je sposobnih v svojih telesih shraniti precejšnje količine vitamina B12 prek bakterij. Zato se pri pomanjkanju še vedno priporočajo ravno živalski proizvodi. Največ vitamina B12 naj bi zaužili z govejimi jetri, sardinami, skušo, jagnjetino, lososom, prehranskim kvasom, feto, skuto in jajci.
Vitamin B12 naj bi bil relativno stabilen, vendar pa se pri visokih temperaturah še vedno lahko uniči. Počasno kuhanje pri nižjih temperaturah ga še najbolj ohrani.
Če ga uživate v obliki prehranskih dodatkov, bo količino verjetno treba povečati, če ste starejši od 50 let ali če imate težave z absorpcijo zaradi prej naštetih vzrokov.
Vitamin B12 in veganstvo
Vitamin B12 je največji kamen spotike, ko govorimo o veganstvu, saj naj ga s polnovredno rastlinsko prehrano ne bi zmogli zaužiti dovolj (tudi tukaj so mnenja različna).
Pri posameznikih, ki ne uživajo živalskih izdelkov, je bilo ugotovljeno, da se pomanjkanje vitamina B12 pri odraslih lahko pokaže po petih ali več letih. Po drugi strani pa se pri določenih posameznikih pomanjkanje ne pokaže niti po 20 letih. K temu verjetno prispeva dejstvo, da bakterije v našem črevesju lahko proizvajajo vitamin B12. Pa vendar vse veganske organizacije spodbujajo rastlinojedce k temu, da poskrbijo za zadosten vnos bodisi s hrano, ki ji je bil vitamin B12 dodan, bodisi s prehranskimi dodatki.
Poleg tega je treba poudariti, da moramo nujno poskrbeti za zdravje črevesne mikrobiote. Uživanje probiotičnih živil in probiotikov lahko bistveno izboljša absorpcijo vitamina B12. To velja tako pri vsejedcih kot tudi vegetarijancih ali veganih.
V našem črevesju ni nikoli dolgčas. Tam potekajo številni pomembni procesi, od prebave hrane do tvorbe določenih hranil, dogajanje v njem pa med drugim vpliva celo na imunski sistem in na naše razpoloženje.
Kot je znano, gre tudi za domovanje najrazličnejših bakterij oziroma mikroorganizmov – tako tistih slabih kot koristnih. To združbo imenujemo mikrobiom oziroma mikrobiota, včasih pa se uporablja tudi poimenovanje črevesna flora.
Skrb za zdravo črevesje je zagotovo ena izmed osnov dobrega zdravja. Podobno kot v mnogih drugih primerih spremembe praviloma niso možne kar čez noč – zdravo črevesje je rezultat dobrih navad, ki so del našega vsakdana. Tako je pomembno, da v svoje življenje čim prej implementirate tovrstne navade, ki prispevajo k temu, da v vašem črevesju ne bo prihajalo do nepotrebnih motenj.
1. Popestrite svoj jedilnik s fermentiranimi živili
Porušeno razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami je ena najpogostejših težav, povezanih s črevesjem. S tem imamo seveda v mislih prevlado škodljivih bakterij nad koristnimi. Nevarnost za to najlažje zmanjšamo tako, da poskušamo v svojo prehrano vključiti čim več fermentiranih živil. Gre namreč za živila, ki običajno vsebujejo ogromno koristnih vrst bakterij, na primer laktobacilov, ki naj bi med drugim zmanjševali tveganje za kronično vnetno črevesno bolezen in diabetes tipa 2. Ena izmed pomembnejših nalog koristnih bakterij v našem črevesju je tudi pomoč pri absorpciji mineralov. Fermentirana živila lahko torej zmanjšajo tveganje za pomanjkanje esencialnih hranil, ki jih uvrščamo v to skupino.
2. Nahranite koristne bakterije z vlakninami
Ne glede na to, koliko fermentiranih živil zaužijete, koristne bakterije v vašem črevesju ne bodo mogle preživeti dolgo, če jim ne boste zagotovili ustrezne hrane. Govorimo o t. i. prebiotikih, kamor uvrščamo predvsem vlaknine. Na srečo obstaja tudi nemalo fermentiranih živil, ki so obenem tudi dober vir vlaknin – na primer kislo zelje ali repa. Vendar pa je dobro, da ste kljub temu pozorni na to, da vlaknine vnašate tudi z drugimi živili. To pomeni, da mora vaš jedilnik vključevati čim več zelenjave in sadja, dober vir vlaknin pa so lahko tudi polnozrnata žita, stročnice, oreščki in semena. Pomen vlaknin za zdravo črevesje pa ni omejen le na koristne bakterije, ampak so obenem zelo pomembne za preprečevanje zaprtja.
Pomanjkanje koristnih bakterij v črevesju je lahko povezano z najrazličnejšimi vzroki, pri čemer pa je eden najpogostejših zagotovo uporaba antibiotikov. Gre za zdravila, ki so seveda v določenih primerih nujna, zato rešitev ne more biti njihovo popolno zavračanje. Pomembno je predvsem to, da po končanju jemanja antibiotikov pomagate svojemu črevesju, da si opomore. Zdravila, ki ste jih uporabljali, so namreč najverjetneje uničila tudi nemalo koristnih bakterij. Primanjkljaj boste najlažje nadomestili s kakovostnim probiotičnim dopolnilom.
4. Razmislite o prekinitvenem postu
Za zdravje črevesja je zelo pomembno tudi to, da mu pustimo dovolj časa za počitek. Stalni prigrizki – še posebno v večernih urah – so lahko tako med drugim problematični tudi za vaše črevesje. Nedavne raziskave kažejo, da je lahko tudi za črevesje zelo blagodejen t. i. prekinitveni post, za katerega je značilna omejitev prehranjevanja le na nekaj ur na dan (pogosta kombinacija je 8 ur za prehranjevanje in 16 za postenje). Tovrstno prehranjevanje lahko pomaga pri uničevanju škodljivih bakterij ter pri preprečevanju napihnjenosti in težav z vetrovi, koristno pa naj bi bilo celo za zmanjševanje nevarnosti za kronično vnetno črevesno bolezen.
5. Poskrbite za dovolj spanja
Spanje je nujno za učinkovito razstrupljanje telesa in za preprečevanje kroničnih vnetij. Pri tem je pomembno, da je spanec čim bolj neprekinjen. Kot so razkrile pred nedavnim izvedene raziskave, naj bi pogoste prekinitve spanca med drugim prispevale celo k povečanju nevarnosti za črevesna vnetja, hkrati pa se s tem poveča tveganje za moteno delovanje našega metabolizma. K osnovnim ukrepom za zaščito črevesja tako nedvomno spada tudi skrb za kakovosten spanec.
6. Izogibajte se močno predelani hrani in sladkorju
Določena živila so lahko izjemno obremenjujoča za naše črevesje. Če na primer uživate veliko hrane, ki je močno procesirana, ali pa večje količine cvrtja, bo to spodbudilo razmnoževanje škodljivih bakterij. Obenem pa se zaradi tovrstne prehrane zmanjša raznolikost bakterij, ki jih prištevamo med koristne. Zelo podobne učinke pa ima tudi pogosto uživanje belega, rafiniranega sladkorja. Tako vam priporočamo, da se izogibate naštetim skupinam živil.
7. Za hrano si vzemite dovolj časa
Ena največjih težav, povezanih s prehranjevanjem, je danes to, da si ljudje zanj pogosto ne vzamejo dovolj časa. Marsikdo se prehranjuje kar mimogrede – med delom, vožnjo ali celo hojo. To običajno pomeni, da hrana ni dobro prežvečena, kar lahko povzroči nemalo prebavnih težav. Če si boste vzeli dovolj časa za posamezni obrok in vsak grižljaj zelo dobro prežvečili, boste olajšali proces absorpcije koristnih hranil, hkrati pa se boste izognili napihnjenosti, bolečinam v želodcu, črevesnim krčem in še mnogim drugim neprijetnostim.
8. Prepoznajte znake prehranske intolerance
Tudi pri tistih, ki zelo pazijo na to, da se prehranjujejo čim bolj zdravo, se lahko pojavijo določene prebavne težave, ki jih običajno povezujemo predvsem s pogostim uživanjem nezdrave hrane. To, da velja določeno živilo za zdravo, namreč še ne pomeni, da je primerno za vas. Kljub mnogim skupnim značilnostim je prebavni sistem vsakogar izmed nas vendarle unikaten – prehrana, ki je optimalna za nekoga, ni nujno najboljša tudi za nekoga drugega. Če se pogosto spopadate s težavami, kot so slabost, krči, nenehni vetrovi, huda napihnjenost, otrdelost trebuha, zatekanje želodčne kisline v požiralnik in driska, vam svetujemo, da si začnete beležiti, kaj vse pojeste v posameznem dnevu. Tako boste najverjetneje opazili ponavljajoči se vzorec in ugotovili, katera so tista živila, ki jih ne prenašate najbolje. Izločitev teh živil iz prehrane bo razbremenila črevesje in druge dele vašega prebavnega sistema.
9. Ne skoparite s česnom, kumino in drugimi začimbami
Začimbe imajo lahko izjemno blagodejen vpliv na vaše črevesje. Zelo koristen je lahko na primer česen – če ga seveda dobro prenašate. Pomaga namreč pri uničevanju škodljivih mikroorganizmov v črevesju, s tem pa pripomore k vzpostavitvi bolj zdravega mikrobioma. Povrhu pa naj bi prispeval k zmanjševanju nevarnosti za resnejše bolezni prebavil, kot nakazujejo izsledki nekaterih novejših študij. Izrazito pozitiven vpliv na črevesje oziroma na prebavo nasploh imajo tudi kumina, ingver, meta in kardamom. Če ste bili doslej precej sramežljivi pri uporabi začimb, vam priporočamo, da jih začnete jedem dodajati bolj pogumno. Hrana se bo tako precej lažje prebavila, posledično pa bo vaše črevesje mnogo manj obremenjeno.
10. Vzemite si čas za telesno aktivnost
Upočasnjena prebava je nadpovprečno razširjena med ljudmi, pri katerih lahko govorimo o pomanjkanju gibanja. Ena najučinkovitejših naravnih metod za preprečevanje zaprtja in razbremenitev prebavil je tako prav povečanje količine časa, ki ga namenjate telesni aktivnosti. Več gibanja pa bo hkrati poskrbelo tudi za manj težav z vetrovi in napihnjenostjo.
Beloglavi orli spomladi vzgajajo svoje mladiče in ljudje jih radi opazujejo. Ponekod so okoljski čuvaji postavili tudi spletne kamere, kjer lahko gnezda ljudje opazujejo v živo, ne da bi jih pri tem motili in vznemirjali. Veliko pa so prejeli tudi vprašanj, kako velika so dejansko ta gnezda?
Odgovor se skriva na fotografiji, kij e zaokrožila po družbenih medijih in prikazuje čuvaja, ki sedi v kopiji gnezda. Gnezdo, ki so ga zgradili je široko kar pet metrov in globoko tri metre. Se pravi mere bi se lahko skladale kar z večjo kopalno kadjo za 4 osebe.
Fotografijo je lani prvotno podelil Center Forest Park v Illinoisu. Objava na Facebooku navaja, da se replika gnezda nahaja v državnem parku Hueston Woods v Ohiu.
Toda gnezda beloglavega orla so lahko celo še večja. Kot pojasnjujejo, je največje zabeleženo gnezdo merilo 2,9 metra v premer, 6 metrov v globino in tehtalo skoraj 2722 kilogramov!
Po navedbah ornitološkega laboratorija Cornell so to gnezdo zgradili orli v St. Petersburgu na Floridi. Spletna stran laboratorija »Vse o pticah« navaja: »Še eno znano gnezdo – v Vermilionu v Ohiu – je bilo oblikovano kot kozarec za vino in tehtalo skoraj dve toni. Orli so ga uporabljali kar 34 let, dokler se drevo ni podrlo.”
Gnezda so običajno zgrajena v krošnjah najvišjih iglavcev in pritjena okrog njihovih čvrstih debel. Medtem ko oba starša gradita gnezdo, naj bi samica večinoma namestila vejice in mehke materiale.
Orli, potem ko odletijo, običajno preživijo približno štiri leta v “nomadskem raziskovanju ogromnih ozemelj” in lahko preletijo na stotine kilometrov na dan. Mladi beloglavi orli, ki še niso zreli za gnezdenje, rojeni v Kaliforniji, na primer potujejo daleč na sever do Aljaske.
Skrb za osebo z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi oblikami demence je lahko zelo naporna – tudi v zgodnjih fazah bolezni in tudi če je odgovornost porazdeljena med več oseb. Vsakodnevne situacije pogosto prinesejo najrazličnejše izzive. Skrb za osebo z demenco zahteva ogromno prilagodljivosti, saj je težko predvideti vse ovire, ki vas čakajo, vendar so vsaj določeni vidiki relativno predvidljivi. Spodnji nasveti pridejo tako v poštev pri večini oseb, pri katerih je bila diagnosticirana demenca.
1. Dnevi naj ne bodo pretirano nepredvidljivi
Ustaljena dnevna rutina je za osebe z demenco posebno pomembna. Če so dnevi popolnoma nepredvidljivi, je namreč zmedenost še izrazitejša, kar pogosto privede do nemira oziroma razdražljivosti. Nepredvidljivost je tako običajno povezana s pogostejšimi izbruhi negativnih čustev. Ni sicer nujno, da so dnevi načrtovani do potankosti, vendar je zelo zaželeno, da vsaj pri osnovnih opravilih sledite ustaljenemu zaporedju.
2. Poskrbite za različne tipe opomnikov
Eden od najbolj tipičnih simptomov demence je seveda pozabljivost. Vsaj v zgodnjih fazah bolezni je mogoče negativen vpliv tega simptoma precej uspešno omejiti z opomniki. Poskrbite, da bo imela oseba, za katero skrbite, na voljo opomnike z najpomembnejšimi informacijami – tako opomnike v fizični obliki kot opomnike na elektronskih napravah.
3. Osebi z demenco dopustite, da je čim bolj samostojna
Izbuba občutka samostojnosti je lahko zelo boleča. Tako je izjemno pomembno, da osebi z demenco pustite, da čim več naredi sama – tudi če to pomeni, da bodo določene aktivnosti zahtevale več časa. Če ocenite, da je nujno, da za nalogo poskrbite vi, bodite karseda uvidevni (prošnja za dovoljenje pred vsakim slačenjem/umivanjem ipd.).
4. Po prostorih razstavite različne spominke
Tudi če se oseba, za katero skrbite, večino časa ne spomni več pomembnih dogodkov in ljudi iz svojega življenja, lahko prostor, napolnjen s spominki, ki so povezani s temi dogodki/osebami, nanjo vpliva zelo blagodejno. Tovrstni spominki lahko namreč na nezavedni ravni ustvarijo občutek varnosti in domačnosti.
5. Izogibajte se oštevanju in izražanju razočaranja
Trenutki hude frustracije se zdijo skorajda neizogiben sestavni del nege osebe z demenco. Toda če je le mogoče, poskušajte ohraniti mirno kri. Zelo visok ton glasu ali celo kričanje ne rešita ničesar. Podobno velja za oštevanje. Namesto stalnega opozarjanja na napake raje izberite nežno usmerjanje. Izogibajte pa se tudi vprašanjem, kot so: »Ali se res ne spomniš tega?«
6. Poskrbite za redno telesno aktivnost
Zelo priporočljivo je, da dnevna rutina vključuje tudi gibanje. Vrsto in intenzivnost aktivnosti morate seveda prilagoditi morebitnim omejitvam. Obenem pa je nujno, da poskrbite, da bo aktivnost čim bolj zanimiva. Sprehod lahko na primer vključuje tudi opazovanje živali ali nabiranje rastlin.
7. Osebo z demenco vključite v proces odločanja
Pomembno je, da ima oseba, za katero skrbite, še vedno občutek, da lahko odloča o različnih vidikih svojega življenja. Če veste, da bi v primeru neomejenih možnosti oseba izbrala nekaj, kar bi bilo lahko zanjo škodljivo, omejite nabor možnosti, nato pa jo vprašajte, katera od teh se ji zdi najboljša (ta princip je smiselno upoštevati pri načrtovanju prehrane in pri številnih drugih odločitvah, ki so del vsakdana).
8. Ne pozabite, da tudi sami potrebujete ustrezno oporo
Osebi z demenco boste težko v oporo, če se boste zlomili. Tako je pomembno, da ne podcenjujete znakov izgorelosti. Če opažate, da postaja breme preveliko, prosite za pomoč – obrnete se lahko tako na svoje bližnje kot na pristojne institucije.
9. Poskrbite za karseda varno bivalno okolje
Bivalni prostori naj bodo prilagojeni tako, da bo zagotovljeno karseda varno bivanje. Odstranite potencialno nevarne predmete, zaščitite vtičnice, po potrebi namestite dodatne ograje ipd. Oseba z demenco je lahko v ustrezno prilagojenem okolju precej bolj samostojna.
10. Odstranite moteče dražljaje
Intenzivni dražljaji so za osebe z demenco pogosto posebno moteči. Tako je zelo pomembno, da poskrbite za čim učinkovitejšo zaščito pred hrupom, močnimi vonjavami, intenzivnimi barvami in vzorci itn.
Amaterski fotograf Martin Le-May je med sprehodom po londonskem parku z ženo posnel osupljivo sliko. V svoj objektiv je ujel podlasico, ki je sedela na hrbtu žolne, kot bi jo zajahala. Slika je hitro postala viralna in mnogi so ugibali, ali je to osamljen nenavaden prizor, ali je morda to običajno vedenje podlasic.
Kljub fantastični igri narave pa je bila razlaga za vedenje podlasice iz fotografije drugačna, kot so si mnogi predstavljali. Podlasice so znane po tem, da so odlični lovci in lahko ujamejo veliko večji plen od njih samih. V tem primeru je bil žolna verjetno na jedilniku, a ji je nekako uspelo vzleteti in pobegniti.
Foto: Martin Le-May
“Žolna je pristala pred nami in bal sem se najhujšega,” je dejal Le-May. »Mislim, da je naša prisotnost, morda 25 metrov stran, za trenutek zmotila podlasico. Žolna je izkoristila priložnost in odletela v grmovje stran na naši levi. Ptica je hitro zbrala energijo in odletela med drevesa ter stran od naših oči. Podlasica je brez kosila izginila v visoki travi.”
Foto: Martin Le-May
Kljub za nekatere, ki so mislili, da je podlasica iznašla novo “prevozno sredstvo”, nekoliko nefascinatni razlagi, fotografija ostaja osupljiv in nepozaben primer nepredvidljivih interakcij, ki se dogajajo v živalskem svetu.
Če so vam všeč nekoliko nenavadne iterakcije med živalmi, si oglejte tudi video čaplje, ki deska na povodnem konju.
