Vednozeleni gornik – naravna pomoč pri okužbah sečil

    Vednozeleni gornik velja za značilno zdravilno rastlino evropskega severa, saj so ga Islandci, Laponci in Finci že od nekdaj uporabljali. Njegov najbolj znani zdravilni učinek je pomoč pri vnetjih sečil.

    Vednozeleni gornik
    Pomen vednozelenega gornika pri zdravljenju obolenj mehurja in ledvic so zdravniki spoznali v 18. stoletju.

    Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi) je majhen, nizek grmiček z lesnatimi, močno razvejanimi stebli, ki se prilegajo k tlom. Debeli, usnjati, vedno zeleni listi so lopatičasti, v začetku poletja se sredi njih začnejo odpirati lepi, na pogled voščeni cvetovi, ki so beli z rahlimi rdečimi lisami. Iz njih se jeseni razvijejo bleščeče rdeče jagode.
    Raste po suhih kamnitih pobočjih Evrope, Azije in Amerike. V Sloveniji je prilegel grmiček, ki ga najdemo po suhih kamnitih pobočjih in resavah v Julijcih, Karavankah in Kamniških planinah. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Vzgojimo ga iz semen, ki jih posejemo jeseni, ali iz potaknjencev, ki jih posadimo poleti. Najbolje uspeva v vlažnih šotnatih do peščenih tleh na sončni ali rahlo senčni legi.

    Rahlo grenko zdravilo

    Vednozeleni gornikUporabni deli vednozelenega gornika v zdravilne namene so njegovi listi. Vednozelene oziroma zimzelene liste lahko nabiramo vse leto, vendar vedno izbiramo najmlajše. Posušimo jih na prostem, da lahko pozneje iz njih pripravljamo čaje ali suhe izvlečke za uporabo v različnih praških, tinkturah in kapsulah. Uporabljamo lahko tudi sveže liste, če jih imamo na voljo. Droga ima slaboten, značilen vonj in trpek, rahlo grenek okus. Vednozeleni gornik vsebuje fenolne glikozide, predvsem arbutin, ki jih telo spreminja v protibakterijsko delujoče hidrokinone. V njem so tudi zdravilne čreslovine, alantoin in diuretični flavonoidi.

    V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo pri obolenjih ledvic, vnetjih mehurja, pri kamnih, močenju postelje in kroničnih driskah. Tudi številne nove raziskave so jasno pokazale, da fenolni glikozidi v vednozelenem gorniku, zlasti arbutin, po pretvorbi v hidrokinone delujejo kot zelo učinkovit antibiotik. Vednozeleni gornik pomaga pri zdravljenju okužb in vnetij sečil, kot sta vnetje mehurja in sečevoda, turov in ognojkov, okuženih z bakterijo Staphylococcus aureus, pa tudi pri zastrupitvi s hrano in driski. Poskusi na živalih so potrdili tudi učinkovitost vednozelenega gornika pri umirjanju vnetij.

    PREBERITE TUDI:  Zelišča, ki jih poiščite v času spomladanskih alergij

    Ne več kot teden dni

    Proti okužbam in vnetjem sečil lahko vednozeleni gornik uživamo v obliki poparka, tinkture ali v kapsulah.

    • Poparek pripravimo tako, da tri grame posušenih in v prah zmletih listov prelijemo s skodelico vroče vode. Namakamo 10 minut, nato precedimo in popijemo tri do štiri skodelice na dan.
    • Če uživamo tinkturo (1 : 2 v 25-odstotnem alkoholu), je na dan vzamemo dva do štiri mililitre.
    • Kapsule (skupno od 100 do 200 miligramov suhega izvlečka v kapsulah) pa jemljemo trikrat na dan med jedjo po eno do dve kapsuli (odvisno od vsebnosti izvlečka v posamezni kapsuli).

    Vedeti moramo, da vednozeleni gornik vsebuje veliko čreslovin, ki v velikih odmerkih lahko poškodujejo jetra, zato nobeno zdravljenje ne sme trajati dlje kot en teden. V enem letu smemo zdravljenje ponoviti največ petkrat. Pri uporabi čaja na osnovi vednozelenega gornika se seč obarva rjavkasto, kar večkrat vznemirja bolnike. To je nepotrebno, saj je le dokaz, da droga učinkuje. Pri bolnikih z občutljivim želodcem in pri otrocih čaj včasih povzroča želodčne bolečine in bruhanje. V teh primerih vednozeleni gornik zamenjamo z listi brusnice, ki imajo manj čreslovin, a prav toliko hidrokinonskih učinkovin kot vednozeleni gornik. Vednozeleni gornik ni primeren za bolnike z ledvičnimi obolenji. Izogibati se mu moramo tudi med nosečnostjo ali dojenjem. Otroci, mlajši od 12 let, naj rastline ne uporabljajo.

    Vednozeleni gornik v družbi sadja in zelenjave

    Vednozeleni gornik naj bi bil v boju proti bakterijam, ki povzročajo okužbe sečil, uspešnejši, če je bolnikov seč bolj alkalen kot kisel. Zato je priporočljivo, da med zdravljenjem s to rastlino ustrezno spremenimo prehrano. Uživamo veliko svežega sadja in zelenjave ter malo mesa in mlečnih izdelkov. Če se za takšno prehrano ne moremo odločiti, redno jemljemo odmerek sode bikarbone.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte