Prijava
Prepričanje, da intenzivnejša oblika telesne aktivnosti ni primerna za starejšo populacijo, je zelo razširjeno. Pogosto se verjame, da so starostniki preveč krhki, da bi lahko prenesli kaj več od sprehoda. Intenzivnejša vadba naj bi bila namreč pretirano obremenjujoča za njihove kosti in sklepe. Vendar pa je 5-letna študija, ki so jo izvedli na Norveškem, razkrila precej drugačno sliko. Ne le da je za (mnoge) starostnike tovrstna oblika vadbe nenevarna, ampak ima lahko celo blagodejne učinke …
Umrljivost manjša pri skupini, ki je izvajala napornejše treninge
V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji BMJ, so sodelovali starostniki, stari od 70 do 80 let. Izkazalo se je, da je bila umrljivost najmanjša med tistimi, ki so dvakrat tedensko izvajali t. i. visoko intenzivni intervalni trening (druga skupina je sledila uradnim norveškim smernicam glede gibanja za starostnike in se tako omejila predvsem na manj intenzivno vadbo). Upoštevati je sicer treba, da je visok odstotek sodelujočih navedel, da so že pred začetkom študije izvajali srednje in visoko intenzivne treninge. Tako je možno, da je bil del pozitivnih učinkov povezan z redno vadbo pred dopolnjenim 70. letom starosti.
Za preprečevanje zmanjševanja kostne gostote sprehodi niso dovolj
Čeprav obstaja kar precejšnje število raziskav, ki kažejo, da se kosti odzivajo zgolj na visoko intenzivne aktivnosti, so priporočila glede vadbe starostnikov pogosto omejena na manj intenzivne oblike vadbe. Za pomoč pri preprečevanju zmanjševanja kostne gostote, ki je pogosta težava pri starejši populaciji, še posebej med ženskami, se tako večinoma uporabljajo zdravila, ki so sicer običajno koristna, vendar pa imajo lahko kar precej negativnih stranskih učinkov. Kar nekaj strokovnjakov tako meni, da bi morali razmisliti tudi o alternativnih možnostih, kamor spada tudi malce bolj intenzivna telovadba …
Zanimiva raziskava, v katero so bile vključene ženske z osteoporozo …
Študija avstralskih raziskovalcev, ki je bila objavljena v reviji Journal of Bone and Mineral Research, je bila osredotočena prav na vprašanje, ali je visoko intenziven trening varen in koristen za ljudi z osteoporozo. V raziskavi, ki je trajala osem mesecev, je sodelovala 101 ženska. Ženske so bile razdeljene v dve skupini – prva je izvajala intenzivne treninge, druga pa je sledila manj intenzivnim programom vadbe. Po osmih mesecih se je izkazalo, da se je kostna gostota pri prvi skupini bistveno povečala v primerjavi z drugo skupino. Hkrati pa je bil opazen tudi pomemben napredek, povezan z gibčnostjo in mobilnostjo.
Pozitivni učinki intenzivnejših treningov so pogosto dolgotrajni
Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila dr. Belinda Beck, je spremljala ženske tudi po zaključeni raziskavi. Tako je bilo ugotovljeno, da so bili pozitivni učinki pri prvi skupini opazni tudi po zaključku, tudi če so ženske kasneje opustile intenzivnejšo obliko vadbe. Seveda vse to še ne pomeni, da se je smiselno omejiti zgolj na intenzivne treninge. Običajno je namreč najboljša kombinacija obojega – intenzivnih vaj, ki trajajo krajši čas, in manj intenzivne aktivnosti, na primer sprehodov.
Nasveti glede vadbe bi morali biti prilagojeni individualnim okoliščinam starostnikov
Pri precejšnjem deležu starostnikov torej ni posebnih zadržkov, zaradi katerih bi se morali izogibati intenzivnejši vadbi, ampak povsem nasprotno. Tovrstna vadba jim lahko pomaga pri povečevanju mišične mase, preprečevanju prehitre izgube kostne gostote in nasploh pri izboljšanju telesne pripravljenosti, posledično pa pri tem, da so bolj samostojni. Vendar pa seveda obstaja tudi nekaj izjem, kamor spadajo predvsem tisti z resnejšimi kroničnimi boleznimi. Če se nameravate lotiti intenzivnejše oblike vadbe, je tako vsekakor pametno, da se pred začetkom posvetujete s svojim zdravnikom, ki bo na podlagi individualnih okoliščin preučil prednosti in slabosti tovrstne vadbe za vas.
