Stanko Valpatič – kmet, ki dela korake k miroljubnemu odnosu do celotnega stvarstva

Ali ste vedeli, da živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov kot vsa prometna infrastruktura skupaj? In da je kmetijstvo največji onesnaževalec? Če pogledamo v kakšnih razmerah živijo na primer kokoši nesnice jajc ali krave z velikimi vimeni za mleko, kakšno hrano jedo, da so vsaj nekaj mesecev ali let ekonomične, ter kakšne so ekološke posledice tega početja, potem bomo začeli razmišljati o veganski oziroma rastlinski prehrani, meni Stanko Valpatič, ki na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj spremljanja narave, ekološkega kmetovanja z rastlinami in opazovanjem življenja v zemlji poziva: »Prenehajmo z uničevanjem in zastrupljanjem narave, kratenjem svobode živalim ter ukinimo živinorejo, lov in vse preostalo izkoriščanje živali ter prehranjevanje z mesom in živalskim, kajti to je eden izmed glavnih vzrokov za vse naše bolezni in trpljenje.«

Stanko Valpatič, iz Ostrožnega pri Ponikvi, se je začel ukvarjati z ekološkim kmetijstvom pred več kot 30 leti in meni, da je današnje ekološko kmetovanje pravzaprav kmetovanje naših babic in dedkov oziroma prababic in pradedkov. Po njegovih besedah ideja miroljubnega kmetijstva dokazuje, kako lahko danes združimo spoštljiv odnos naših dedkov do hraniteljice zemlje s sodobnimi pripomočki za obdelovanje zemlje ter tako pridelamo dovolj rastlinske hrane za vse človeštvo. Miroljubno kmetovanje izključuje živinorejo oziroma koriščenje domačih živali in njihovih izdelkov predvsem zaradi etičnih razlogov in negativnih vplivov živinoreje na okolje. Kmetijstvo z živinorejo, umetnimi gnojili in škropivi v veliki meri prispeva k onesnaževanju, zastrupljanju okolja in voda ter posledično k podnebnim spremembam. Vedno pogosteje slišimo, da onesnaženo in zastrupljeno okolje povzroča bolezni, tudi virusne in bakterijske, kot smo jim priča zdaj. Na primer severni del Italije, kjer se nahaja Bergamo, je eno izmed najbolj onesnaženih območij v Evropi. Tam imajo vsako leto veliko obolelih in mrtvih zaradi virusnih obolenj. 

Kmetija
»Na živinorejskih farmah se že zdaj porabi več kot 50 odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov na svetu, kar jasno kaže, da so razmere na farmah za zdravje živali zelo kritične in še komaj obvladljive.«

Spoštujmo življenje v vsem

Stanko, ki že več kot petintrideset let ne je mesa in je več kot dve desetletji vegan, je med odraščanjem na konvencionalni kmetiji prišel do mnogih spoznanj, ki jih promovira tudi kot predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. »Prepričan sem da, če smo več let resnično pravi iskalci resnice, jo tudi najdemo. Žal ne v šolah ali cerkvi, kot bi to pričakovali oziroma še mnogi mislijo in verjamejo, ker je tam ni, in to je ključni problem naše družbe ter našega odnosa do narave in živali. Ja, pomanjkanje resničnih informacij v javnosti je bil med drugim razlog ustanovitve Društva za osvoboditev živali in njihove pravice že pred 20 leti.« Kaj bi mi in naši otroci morali slišati ter se učiti in vedeti? »Da smo ljudje odvisni od narave, kako so pomembni čista voda in zrak ter čista tla, kjer raste naša hrana brez ostankov kemije, nevarnih škropiv, nitratov, ostankov antibiotikov in hormonov ter genske manipulacije.

Da imajo živali dušo, da so živali naši soprebivalci in na zemlji niso za našo prehrano. Da je dobro za nas, če spoštujemo življenje v vsem, tudi v živalih, rastlinah in mineralih. Da so vsa mučenja in poskusi na živalih nekoristni, nepotrebni in nedovoljeni, tudi če danes dan na dan poslušamo, kako so zdravila in cepiva koristna za nas. Na trpljenju drugega bitja nikoli ne bomo postali zdravi. Da drugim ne počenjamo tistega, česar ne želimo, da bi nam kdo storil, in to velja tudi za živali, rastline in minerale.«

Vegansko miroljubno kmetijstvo je trajnostno kmetijstvo

Ideja veganskega miroljubnega kmetovanja je odlična, saj pravično in uravnoteženo skrbi za potrebe ljudi, živali in naravo. Pri tem ne gre le za zunanje ukrepe v kmetijstvu, temveč je potrebna sprememba v obnašanju in razmišljanju kmeta, pridelovalca ali predelovalca do vseh ljudi, živali in narave. Kajti ko človek korak po koraku spozna samega sebe, postane mirnejši in bolj razumevajoč do soljudi, živali in narave, je prepričan Stanko. »Harmonija v medsebojnih odnosih enako mislečih pa porodi dobre rezultate in rešitve, ki so potem koristni za celo družbo, živali in naravo. Miroljubni človek je pravičen do vseh ljudi in se trudi povezati z naravo in njenimi življenjskimi oblikami. To učenje je izjemnega pomena tudi pri kmetovanju ter proizvodnji hrane. Tako pridelana hrana je najbližja pravemu etičnemu veganu.

Pri nas, v Sloveniji, poznamo koncept miroljubnega kmetovanja že vrsto let, a nam, žal, kaj več ni uspelo, prizna Stanko. Spoznati in spremeniti sebe, zahteva pač več truda in volje. In če posamezniki ne presežejo osnovnih ovir svojega ega, potem je tudi združevanje v skupnem duhu težavno ali sploh ni mogoče. Razmere v svetu pa bodo zahtevale drugačno življenje.

Stanko Valpatič
»Najbolj zaskrbljujoče je, da imamo na vodilnih položajih ljudi brez znanja in občutka odgovornosti do soljudi, živali in narave. Da z nepravilnimi ukrepi in zakoni škodujejo in ogrožajo sodržavljane, ki jih plačujejo. Uničevanje živalskega sveta in celotnega naravnega življenjskega sveta občutimo že mi zdaj, z različnimi novimi boleznimi, vedno močnejšimi potresi, vetrovi, poplavami, dolgimi sušnimi obdobji ali preveč padavinami v kratkem času.«

Ko uničujemo življenjske prostore, zmanjšujemo biotsko raznovrstnost in ogrožamo sami sebe

Sedemdeset odstotkov vseh gospodarsko izkoriščenih površin človeštvo uporablja za rejo živali in le trideset odstotkov za naše potrebe. Mnogi neodvisni znanstveniki menijo, da je treba spremeniti globalno prehranjevanje človeštva, pri čemer bi morali razpoloviti uživanje sladkorja in rdečega mesa ter za enkrat povečati količino zelenjave, stročnic, sadja in oreščkov. Dieta Planetno zdravje za odraslega narekuje 14 gramov rdečega mesa (okoli 30 kalorij), največ 28 gramov perutnine in 13 gramov jajc na dan; druge kalorije pridejo iz zelenjave, stročnic, sadja in oreščkov. Če bi ljudje upoštevali to dieto, bi vsako leto preprečili smrt 11 milijonov oseb, zmanjšale bi se količine toplogrednih plinov in tudi ohranili bi lahko več zemlje, vodnih virov ter bioraznovrstnosti. Pri zmanjšanju živinoreje se takoj sprostijo površine za pridelavo neposredne hrane za ljudi.

V Sloveniji nimamo veliko kmetijskih površin, pa še te so večinoma tako ali drugače namenjene za živinorejo, kar pomeni še večjo prehransko nestabilnost in odvisnost od uvoza. To pa slabi nacionalno varnost, opozarja Stanko. Torej bi zmanjšanje živinoreje na začetku vsaj v ravninskem delu pomenilo razpolago z velikimi površinami, ki bi bile namenjene neposrednemu pridelovanju hrane ljudi. To bi vsekakor pomenilo veliko prednost v reševanju prehranske krize in samooskrbe. Seveda je hkrati nujna drugačna razporeditev subvencij, ki bi kmete motivirala za rastlinsko dejavnost in nič več za živinorejo. »Prepričan sem, da bi se večina naših pradedkov in prababic sramovala kmetovanja in odnosa do živali ter narave svojih današnjih naslednikov. Še sam sem pred petinštiridesetimi leti pil vodo iz bližnjega jarka, ko smo otroci igrali nogomet. Ali je to še danes kje mogoče v nižinskem delu? Kakšna pa bo voda čez štirideset let, če sploh še bo,« se sprašuje Stanko.

Rastlinjak
»Z zemljo delam približno tako, kot je to nekoč počela moja babica, pa vendar moram danes uporabljati termine eko, bio, ekološko, plačevati ekološko kontrolo in certifikat. Torej če je večina današnjih kmetov podlegla fitofarmacevtskim in drugim lobijem ter napačni kmetijski politiki, ki je sprejela zastrupljanje in uničevanje narave in voda, ter proizvaja zastrupljeno hrano, ali ne bi bilo potem logično in pošteno, da so te farme in kmetije označene na primer kot: onesnaženo, zastrupljeno ali z napisom pred kmetijo »kmetija, ki onesnažuje in zastruplja«. Vsi tisti, ki pa se nismo dali zavesti modernemu uničevalskemu kmetijstvu, pa ne bi potrebovali nobenih posebnih napisov ter certifikatov.«

Vizija kmetijstva – najprej spremembe pri sebi

Koliko ljudi je mogoče prehraniti s kilogramom mesa in koliko z desetimi kilogrami žita? Za pridelavo kilograma žita potrebujemo šestdeset litrov vode, za kilogram govejega mesa pa šestnajst tisoč litrov vode. Vzrok za lakoto je predvsem ta, da za kilogram mesa potrebujemo približno deset kilogramov žita. Z rastlinsko hrano lahko izboljšamo svoje zdravje in počutje, prihranimo trpljenje in življenje mnogih živali ter uničevanje narave in voda. Stankova vizija kmetijstva ter vegetarijanstva pri nas in v svetu je vegansko miroljubno kmetijstvo. Torej najprej spremembe pri nas samih, ki se potem odražajo tudi v družbi. »Čeprav se tudi sam strinjam, da je politika v službi kapitala oziroma tistih, ki jim, kot kaže, ni kaj dosti mar za življenje, ne za ljudi in ne za živali in naravo, a ni nujno, da tako ostane za vedno.

Dokler pa je tako, ne more priti zares do večje spremembe na boljše, na nobenem področju, tudi v kmetijstvu in načinu prehranjevanja ne. Zakaj imamo takšne politike v vladi je lahko vprašanje za vse nas. Nisem pristaš tistih, ki samo kritizirajo in govorijo slabo in grdo o politikih, ampak zagovarjam najprej spremembo sebe svojih slabih navad npr. prepirljivost, pohlep, egoizem, nestrpnost do drugačnih, agresivnost in še in še bi lahko naštevali.« Prepričan je, da moramo najprej posamezniki postati bolj miroljubni, tolerantni in spoštljivi do soljudi narave in živali. Šele potem bomo tudi kot družba imeli drugačne prioritete, zahteve, etiko in moralo, kar bo prineslo realno možnost tudi za spremembo politike v celoti. Torej šele novi ljudje v politiki, z višjo moralo in etiko iz te nove družbe, bodo lahko naredili nove vizije tudi v kmetijstvu in načinu prehranjevanja.

Paradižnik

Človek s svojim delovanjem vsak trenutek ustvarja posledice, ki jih bo deležen v prihodnosti

Prehrana živalskega izvora je v veliki meri odgovorna za najpogostejše kronične bolezni, ki so s pravilno prehrano preprečljive in celo ozdravljive. Nezdrava prehrana na leto povzroči več smrti in bolezni kot alkohol, mamila in tobak skupaj. Večji del rešitve je v spremembi naših prehranjevalnih navad. Za začetek zmanjševanje hrane živalskega izvora in kasneje le prehranjevanje z rastlinsko hrano. Človeštvo se sooča še z drugimi načini onesnaževanja in uničevanja, kot so industrija, promet, vojne, atomski poskusi … Torej je vprašanje, ali sploh lahko govorimo o razvoju naše družbe ali pa o razvoju, ki nas vodi v samouničenje, se retorično sprašuje Stanko Valpatič, ki je tudi vodja proizvodnje Vege&Dobro. V naravi veljajo naravni zakoni. Človek jih lahko ruši, ne more pa jih spremeniti, pravi. Tudi zakon vzroka in učinka ne more nihče spremeniti, velja za vse enako brez izjem. Enostavno rečeno – kar sejemo, to žanjemo.

Pravilno bi bilo govoriti o človeških katastrofah in ne o naravnih katastrofah. Vse negativno, kar smo povzročili drug drugemu ter preostalim oblikam življenja, se vrne na posameznika ali večjo skupino ljudi, ki je pri tem sodelovala ali podpirala. »Tako na primer kratenje svobode živalim, bolezni, mučenje, trpljenje in smrt živali postaja vse bolj trpljenje, bolezen in smrt ljudi. Torej ne gre za maščevanje nekega boga, narave ali zemlje, temveč se nam kot človeku in človeštvu vrne samo to, kar smo povzročili. Morda boste mnogi rekli, da je ubijanje živali za našo hrano nekaj naravnega in normalnega, saj nas tako učijo v šolah, v cerkvi, tako piše v učbenikih in bibliji. Vprašanje za vse nas je, ali lahko vsaj dopustimo možnost, da je to napačno in neresnično,« sprašuje Stanko. »Seveda o tem odločamo sami in svobodno. V času, v katerem živimo, imamo vseeno veliko večje možnosti za priti do resnice kot še pred nekaj stoletji, ko bi človeka mučili ali kar ubili, če bi samo razmišljal o tem, kaj šele brskal po literaturi. Danes so nam dostopne vse informacije, bolj kot kdaj koli prej.« 

Pokrajina
»Sistem, v katerem živimo, tako kaže dejstva, da je še vedno usmerjen proti življenju. Tudi v tem času koronavirusa bi lahko državni sistemi bolj poskrbeli za ljudstvo, mu bolj pomagali. Lahko bi jih denimo informirali, kakšna prehrana bi bila dobra in koristna v tem času, kako si lahko sami pomagajo, lahko bi svetovali po medijih v smislu medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kar bi ljudem, še posebej starejšim, vlilo optimizem in pogum. Namesto tega je bilo slišati le zastrahovanje ljudi z ukrepi in kaznimi.«

Za lažjo spremembo pri prehrani

Vsekakor je najlažji prehod na rastlinsko hrano, če se zavedamo moralno-etičnega vidika v odnosu do živali, meni miroljubni kmet. Torej, če se zavedamo, da so to čuteča in pametna bitja, ki nas imajo rada, tudi če slabo ravnamo z njimi, bitja, ki si prav tako kot mi želijo skrbeti za svoje družine in si prav tako kot mi želijo življenja do naravne smrti. Morda kdaj pomislimo, ali bi res jedli živalsko meso in ga tako zagovarjali, če bi morali sami zaklati telička ali ovčko. Ali res mislimo, da delamo koristno delo za naše otroke, ko jim prikrivamo, od kod in kako pride kos mesa na njihov krožnik. Zakaj se jim preprosto ne pove resnica? In dragi starši, naj vas ne zagrabi panika, če otrok naenkrat pove, da ne želi več jesti mesa. Nič mu ne bo primanjkovalo. Največ boste naredili, če mu pomagate in mu stojite ob strani, kajti že v šoli in drugod bo bombardiran, kako je to slabo in napačno. Raje mu zagotovite še kakovostnejšo hrano kot do zdaj, na primer ekološko pridelano. Naj bo to nekaj vrst zelenjave, sadja, stročnic, žit, kaše, semenk, jagodičevja, oreščkov ter nekaj vrst dobrega olja in začimb. Čez nekaj časa boste pri svojem otroku videli napredek, ki se ga boste veselili.

Morda je sprememba prehrane tudi čas novih priložnosti, ko lahko nekaj naredimo zase, zraven pa pomagamo še zemlji, živalim in ljudem. Lahko poskusite počasi zmanjševati meso in drugo živalsko hrano. Morda se za začetek odločite za dan ali dva v tednu brez mesa, kasneje lahko tudi brez mlečnih izdelkov in jajc.

Preusmeritev kmetijskih subvencij

Mladi kmeti so pomembni za ohranjanje kmetijstva in kmetij. Ali se kot narod dovolj zavedamo pomena kmeta, lokalne oskrbe s hrano in varovanja narave? »Vsekakor, tudi rek pravi, da na mladih svet stoji, toda kot že rečeno, je problem v napačni kmetijski politiki ter subvencijah za to uničevalsko kmetijstvo, ki jo financiramo vsi davkoplačevalci, želeli ali ne. In to je tisto, kar se mora nujno spremeniti. Kot narod oziroma družba nismo dovolj informirani o današnjem kmetijstvu. Šolski sistem pa je narejen, kot to odgovarja velikim koncernom, kemijski in fitofarmacevtski industriji ter mesni in mlečni industriji, in ne v dobro ljudi, živali in narave, kot bi mnogi pričakovali. Tako smo danes priča mnogim mladim kmetom, ki so izgubili tisti prefinjeni občutek za zemljo, živali, vodotoke, za naravo. Več ali manj se slepo pokoravajo tem napačnim šolskim navodilom ter s pomočjo davkoplačevalskih subvencij ter nepovratnih sredstev tekmujejo, kdo bo imel večji hlev in močnejše traktorje. Žal je tako ali podobno tudi drugod po svetu. Že dolgo se govori o slabi prehranski samooskrbi v Sloveniji. No, mesa baje pridelamo dovolj, zelenjave le 30–40 odstotkov, opozarja Stanko.

DSC 2765

Šele razumevanje sveta odpira vrata sprememb

Predstavniki dvaintridesetih nevladnih organizacij so lani predlagali preusmeritev kmetijskih subvencij, obdavčitev živil glede na okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje. Premik je nujen zaradi zdravja, etike, okolja in gospodarnosti, opozarjajo, saj Slovenci, v primerjavi s priporočili za trajnostno prehrano, v povprečju zaužijemo 3,2-krat preveč mesa, 2,3-krat preveč mlečnih izdelkov in 2,3-krat preveč jajc. Kmetijsko ministrstvo se je na pobudo za novo prehransko politiko odzvalo s pojasnilom, da naravne danosti Slovenije narekujejo strateško usmeritev kmetijstva v govedorejo za mleko in meso. Zato zahteve za odpravo živinoreje ne morejo podpreti, to bi storili le, če bi prišlo do širokega družbenega konsenza o tem.

Vendar družbeni konsenz glede čiste vode, zraka in zemlje zagotovo obstaja. Zakaj ni korenitih sprememb na sistemski ravni? »V svoji mladosti sem želel, včasih tudi zahteval, da so spremembe nujne, saj nisem mogel razumeti, kako starejši ne vidijo tega, kar sem sam videl. Seveda si še vedno želim, da ljudi spremenijo svoj odnos do narave, živali in soljudi. Toda danes se zavedam, da je največ, kar lahko naredim, biti dober vzor, ljudem posredovati informacije, jim pustiti svobodno voljo ter jih spomniti na odgovornost o svojem početju. Vsak izmed nas ima svobodno odločitev, kako in po katerih zakonih bo uredil svoje življenje, pomembno je le, da se zavedamo tudi odgovornosti za svoja dejanja do samega sebe, do bližnjih, do Boga v nas ter do celotnega stvarstva. Kajti le od nas je odvisno, kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke,« sklene miroljubni kmetovalec.

Včeraj sem bil pameten, zato sem hotel spremeniti svet, danes sem moder, zato se spreminjam. (Rumi)

Morda vas naslednja dejstva navdihnejo za spremembo prehrane:

  • Živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj) (UN).
  • Živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje (UN).
  • Živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov) (UN).
  • Evropa bi lahko postala samooskrbna le, če bi drastično zmanjšala živinorejo (Foodwatch).
  • Kupovanje lokalno pridelane hrane zmanjša ogljični odtis le za 4–5 % (FAO).
  • Kupovanje lokalne hrane nima bistvenega vpliva na zmanjšanje toplogrednih plinov. Če le en dan v tednu jemo vegansko (tudi nelokalno), to bistveno bolj zmanjša naš ogljični odtis kot prehod na izključno lokalno pridelano hrano (Carnegie Mellon University).
  • Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
  • Kmetija s 1700 kravami mlekaricami pridela toliko odpadkov kot vsi prebivalci Ljubljane (EPA).
  • Uživanje morskih živali in posledičen ribolov je največja grožnja morskim ekosistemom v Mediteranu in Jadranu (Plos One).
  • Izbira ekološko pridelanega mesa ne vpliva pozitivno na okolje. V nekaterih primerih pa je to še veliko slabše za okolje kot klasično pridelano. Narava ne bi zdržala prehoda EU trga na “ekološko” meso v sedanjih količinah (Foodwatch).
  • 70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja in žito za živino)(UN).
  • Zaradi površine, ki jo živinoreja potrebuje, samooskrba v Evropi ni mogoča (Foodwatch),
  • 2 milijona Slovencev letno pobije kar 35 milijonov kopenskih živali in še veliko več morskih (SURS).
  • Živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov (ogljikov dioksid, dušikov oksid in metan) kot vsa prometna infrastruktura skupaj (UN). V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega pa bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja.
  • V razvitem svetu nastane 130-krat več živalskih kot človeških odpadkov (USGAO).
  • Tretjina kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja (UN).
  • 30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo (UN).
  • Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).

Tomaž Fuchs: Vse življenje nas učijo nepravilne drže in gibov

0

Večini so bolečine v križu, vratu in sklepih še predobro znane, zelo pogosti pa so tudi mišični krči oziroma spazme. Tovrstne težave marsikoga ovirajo pri preprostih vsakodnevnih opravilih, in ker je velikokrat na prvi pogled nejasno, od kod bolečine izvirajo, se mnogi z njimi preprosto sprijaznijo, še večkrat pa se jih poskušajo rešiti z najrazličnejšimi, običajno neprimernimi pristopi. Vzrok zanje je v večini primerov veliko preprostejši, kot se na prvi pogled zdi.

Zagotovo ste že kdaj izkusili bolečino zaradi nepravilnega dvigovanja bremena, dolgotrajnega sedenja, čudnega položaja med spanjem, nepravilne izvedbe vaj ipd., verjetno pa se marsikdo ne zaveda, da je naš osnovni položaj, iz katerega izhaja vse drugo, stoja oziroma hoja. Fizioterapevt Tomaž Fuchs, cyriax terapevt ortopedske manualne medicine, pojasni, da v sodobnem času ljudje ne obvladamo najbolj primarnega načina gibanja – hoje, posledično pa je nepravilna celotna drža našega telesa, kar lahko vodi do več ali manj hudih bolečin, napetosti, rotacij sklepov, zlomov in drugih poškodb.

Ljudje smo edinstvena bitja

Vse izhaja iz tega, kako je človeško telo zgrajeno, pojasni Tomaž Fuchs. Ljudje smo edinstveni zaradi pokončne hoje po dveh nogah, čemur so se skozi evolucijo prilagodile tudi naše mišice: »Če primerjamo mišico zadnjice pri ljudeh in šimpanzih, je naša krajša in ima povsem drugačno funkcijo.« Gluteus maximus oziroma zadnjična mišica velja za eno najmočnejših v človeškem telesu in je odgovorna za gibanje kolka in stegna. Še ena razlika je, našteva sogovornik, da smo ljudje edini sesalci, ki imamo težišče znotraj medenice in ne v trupu. Ko ženska denimo v maternici nosi otroka, ta leži veliko nižje kot pri živalih in na neki način sloni na medenici, zato so se medenica in okoliške mišice prilagodile tako, da so ga zmožne zadržati na pravem mestu. »Zadnjica, spodnje trebušne mišice, keglove mišice idr. Te so samo naše, zaradi njih se držimo pokonci,« pove fizioterapevt.

Fizioterapija sklepov

Naša posebnost je pokončna hoja po dveh nogah – kako je potem mogoče, da ne hodimo pravilno?

Temu botruje predvsem sodobni način življenja, s svojimi tehnološkimi napredki. »Za homo sapiensa je značilen močan stopalni lok, zaradi katerega lahko prehodimo dolge razdalje,« pravi sogovornik in doda, da je bil človek ustvarjen za hojo, vendar po naravni, neravni podlagi: »Na travniku ali v gozdu najprej stopimo na prste in potem nazaj na peto, nikoli na celo stopalo in na celo nogo.« Neravna podlaga nas sili k previdnosti in k temu, da smo pripravljeni, da bomo na primer stopili na listje, pod katerim se skriva luknja ali veja. Telo je torej v pripravljenosti, pozorno in mišice so napete, še preden stopimo. Težava v sodobnosti je, da so podlage, po katerih večinoma hodimo, umetne oziroma ravne in niso naravne za naše telo: »Ko hodimo, v trgovini gledamo police.

Tudi če na primer tečemo po asfaltu, lahko možgani že od daleč zaznajo, da je podlaga lepa, in avtomatsko ‚izklopijo‘ določene mišice. Sterilna, ravna in preveč lepa podlaga je problem!« Fizioterapevt Tomaž Fuchs pojasni, da se je posledično razvil nov, nepravilen način hoje – tako imenovana ‚šoping hoja‘ ali ‚svinganje‘ –, katere značilnost je, da stopamo na celo stopalo, posledično vso telesno težo hkrati prenesemo na nogo in s tem spremenimo celo dinamiko hoje: »Če stopimo na celo stopalo, je teža telesa na peti in telo je pripravljeno kompenzirati vse rotacijske sklepe, da bo našlo težišče. Stopalo se zasuče, poveča se pot kolena, medenica in križnica se zarotirata. Zdaj tako hodi kar 80 odstotkov sodobne populacije in to je postalo normalno.«

Do pravilne drže s hojo po ravnem, na neravni podlagi

Med hojo mora biti zadnjica potisnjena naprej, ne nazaj, pogosta napaka pa se prikaže tudi pri nordijski hoji: »Pri nordijski hoji ni namen, da se porivaš z rokami. Palica gre s tabo na sprehod, sama se zapikuje. Palice so namenjene porivanju pri teku na smučeh, kjer se z njihovo pomočjo porineš in premakneš telo naprej, se odpreš. Če podobno narediš pri nordijski hoji, ramena in zadnjico dobesedno odrineš nazaj.« Glede na to, da večina populacije ne obvlada pravilne hoje, je kar malce zaskrbljujoče, koliko se jih v prostem času povsem nepripravljeno odpravi v hribe: »Ljudje, ki ne znajo hoditi, ki imajo slabo držo in gredo v hrib, se že avtomatsko upogibajo naprej in potem hodijo iz kolka.« Hoja z zadnjico, potisnjeno nazaj, ni naravna, na ta način so ramena in pravzaprav celo telo v nepravilni drži, stopalo se splošči in zasuče, pogačica in meniskusi trpijo, lahko pride do deviacije hrbtenice itd. Običajno je tako, da se vse našteto povezuje v en cel paket: ko gre ena stvar narobe, gre narobe vse. »Zato se je najprej treba naučiti hoditi po ravnem, se naučiti potisniti telo,« svetuje sogovornik.

Tomaž Fuchs fizioterapevt

Naši možgani ne poznajo simetričnosti

Še ena izmed pogostih napak, ki jih počnemo pri gibanju, je, da želimo vse izvajati simetrično. Če se na primer spustimo v počep, želimo imeti poravnana stopala in noge, vendar pa se bo posledično neki del telesa zasukal ali pa bomo zadnjico potisnili preveč nazaj. »Izvajati simetrične gibe je ukaz, ki ga možgani ne poznajo,« pove fizioterapevt Fuchs in pojasni, da lahko le majhen premik stopala nepravilen, simetričen počep spremeni v pravilnega. »Če se v počep spustimo avtomatsko, brez razmišljanja o tem, da moramo biti poravnani, se ne bomo držali povsem naravnost, ena noga bo na primer pomaknjena pol stopala naprej, zadnjice ne bomo potisnili nazaj, drža hrbtenice pa bo pravilnejša,« razloži in poda primer iz narave: »Ko gozdar vidi poleno, ne ve, kje je njegovo težišče in koliko je težko.

On ne bo prišel k polenu, poravnal stopala oziroma noge, zavestno stisnil trebuha in poleno nato dvignil.« Stvar smo zapletli, ker imamo začetek in konec vaje, kar možganom ne odgovarja. Še preden bo stopil k polenu, bo omenjeni gozdar med hojo aktiviral zadnjične mišice, nato bo z že stisnjenim trupom pristopil in ga dvignil v neke vrste diagonali. Njegova ‚vaja‘ se začne, še preden se sploh postavi do polena, saj predhodno samodejno stisne trup in ramena potisne nazaj. Poleg tega ne ve, kako težko breme bo dvignil, zato možgani ne izključijo nepotrebnih mišic in telo deluje tako, kot bi hotelo dvigniti več.

»Težava je v tem, da imamo v glavi, kako naj bi delovali, izgledali in kako naj bi hodili. Te simetričnosti ni, vsi smo na neki način ‚zvrnjeni‘, zato je treba tudi vaje izvajati na tak način, kot smo narejeni, in ne tako, kot mislimo, da smo narejeni.«

Bremena in tudi uteži v fitnesu je torej treba dvigovati v diagonali, vendar se naše pogoste napake s tem ne končajo. »Do poškodb največkrat pride, ker ljudje delajo vajo vedno v isti diagonali, telo pa že po nekaj ponovitvah ugasne mišice, ki jih ne potrebuje, in takšna je stvar pri vseh mojih pacientih,« pove sogovornik. Tako kot je nepravilna stoja na obeh nogah, je lahko težavna tudi stoja v vedno isti diagonali, čeprav je naravna. Desničarji na primer stojimo tako, da težo po diagonali prenesemo na levo nogo, kar na dolgi rok privede do tega, da ena stran telesa postane močnejša od druge. »Ni nam treba spremeniti veliko. Vaje izvajamo v diagonalah, ne linearno, diagonalo pa je treba po kakšnih petih ponovitvah zamenjati, težo na primer prenesti na drugo nogo.«

Zaradi enih in istih gibov je problematično tudi cestno kolesarjenje. »Pri gorskem kolesarjenju prevozimo veliko ovinkov, zato to ni problem, težava je cestno kolesarjenje, pri katerem telo tako racionalizira, da nekatere mišice povsem ugasne in silo prenese na druge,« pojasni sogovornik, »zato ob cestnem kolesarjenju priporočam še dodatne vaje, še drug šport, pri katerem se bodo aktivirale tudi druge mišice.«

Fizioterapija za zdravje žensk

Za pravilno držo je bistveno čvrsto jedro

V svetu, ki nas obdaja s podobami, kako naj bi bili videti, je želja po ploskem trebuhu s šestorčkom izjemno pogosta, vendar pa tak videz ne pomeni, da smo med vadbo ustrezno aktivirali vse mišice, ki jih telo potrebuje za pravilno držo. »Vaje moramo izvajati v diagonalah, najbolje s težo lastnega telesa. V fitnesu običajno treniramo zunanje, dinamične mišice oziroma mobilizatorje, ki jih lepo izoblikujemo, radi pa pozabimo na globoke mišice trupa – stabilizatorje. Ne poznam aparata, ki bi bil narejen za vaje globokih mišic,« poudari fizioterapevt Fuchs in doda, da so globoke mišice trupa oziroma jedra tako močne, da samo s 25-odstotnim delovanjem poskrbijo za 100-odstotni učinek.

Vsi bi morali več pozornosti posvetiti vajam za trup in jedro: »Seveda so tudi mobilizatorji, ki nas premikajo, mišice trupa, vendar pa nas stabilizatorji držijo. Ko smo več časa preživljali na neravnih podlagah, smo avtomatsko uporabljali celoten paket, na ravnih in preveč lepih podlagah pa tem globokim mišicam ni treba več delati, zato se izključijo.« Ko naše telo ne uporablja stabilizatorjev, se lahko telo zasuče, zmanjka nam ravnotežja, pogosto se pojavi grba, glava postane težka, medenica je potisnjena nazaj, trtica se ukrivi.

Ena izmed pogostejših in večjih napak je na primer ogrevanje s tekom: »Tek je najvišja oblika gibalnega vzorca, zato moraš biti zanj ogret. Tek ne more biti ogrevanje, najprej je treba ogreti jedro.« Podobno je s plavanjem, ki je zelo učinkovita vadba dinamičnih mišic, globoke notranje mišice pa ugasnejo in ne delajo. »Poznate kakšnega športnega krapa? Krap je debela riba,« se pošali Tomaž Fuchs in doda, da moramo pred plavanjem in po njem izvajati vaje, s katerimi bomo zbudili tudi mišice jedra. Najbolje je, če torej kombiniramo različne vadbe, obvezno pa moramo vključiti takšne, pri katerih je treba držati neko ravnotežje, na primer pilates ali borilne veščine. Izogibati se moramo simetrični vadbi, hkrati pa sogovornik poudari, da se ne smemo primerjati z drugimi – vsak mora namreč najti tisto, kar mu najbolj odgovarja. »Vedno je treba težiti k temu, da delamo vaje na tak način, kot smo bili narejeni.

Narejeni smo bili za neravno podlago, za asimetrične gibe, možganom moramo dajati takšne zahteve, da ne vedo, kaj pričakovati, da imajo variacije in se polno pripravijo.« Izjemno pomembne so vaje za jedro, še pomembneje pa je, da se naučimo pravilno hoditi – tako, da uporabljamo mišice zadnje lože oziroma zadnje stegenske mišice. »Ko obvladamo hojo in stojo, se znamo tudi pravilno držati in delati ostale vaje,« povzame in zaključi fizioterapevt Tomaž Fuchs.

Preprečevanje krvnih strdkov: Naravni redčevalci krvi

Ključni poudarki:

  • Kurkuma, kajenski poper, cimet in ingver vsebujejo naravne spojine (kurkumin, salicilate, kumarin), ki pomagajo pri redčenju krvi in preprečujejo nastanek strdkov.
  • Česen in vitamin E (iz avokada, mandljev, špinače) podpirata zdravo prekrvavitev in delujeta kot dodatna naravna podpora.
  • Redna telesna vadba (vsaj 30 min/dan) krepi cirkulacijo, uravnava pritisk in zmanjšuje tveganje za trombozo.

Vse več je ljudi, ki imajo povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov in so obravnavani z zdravili za redčenje krvi. Mnogim je predpisano dosmrtno jemanje teh zdravil, kar je lahko neprijetno zaradi morebitnih stranskih učinkov. Po drugi strani strokovnjaki poudarjajo, da so krvni strdki ena izmed bolezni krvi, ki jih je najlažje preprečiti – z zdravim načinom življenja in spremembo prehrane, seveda.

Če svoji prehrani dodajamo živila, ki naravno redčijo kri, poleg tega pa se redno gibamo, lahko s tem znižamo tveganje za nastanek krvnih strdkov. Ta prispevek ne želi odvračati ljudi od jemanja zdravil za redčenje krvi, vabi pa zdravega posameznika, naj naredi čim več za preventivo, da tako daleč morda nikoli ne bo prišlo.

Kaj so redčevalci krvi?

Uporabljajo se za preprečevanje nastajanja življenjsko ogrožajočih krvnih strdkov, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot sta srčni infarkt in kap. Zdravila za redčenje krvi se običajno predpisujejo ljudem z nekaterimi srčno-žilnimi boleznimi. Za nekatere bolezni so ta zdravila življenjsko nujna.

Po drugi strani lahko zdravi ljudje naredimo marsikaj, da zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki vodijo na seznamu najštevilčnejših vzrokov smrti. Obstajajo tudi določena živila, ki pomagajo redčiti kri. Za zdrave posameznike je priporočljivo, da jih redno uporabljajo, saj imajo poleg redčenja krvi še mnogo drugih dobrobiti. Če se že zdravite s sintetičnimi antikoagulanti, bodite previdni in se pred uporabo spodnjih nasvetov posvetujte z osebnim zdravnikom.

Kateri so najboljši naravni redčevalci krvi?

1. Kurkuma

Deluje kot naravni antikoagulant. Znanstveniki so ugotovili, da kurkumin, dobrodejen polifenol v kurkumi, zavira trombin – proteazo, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Na podlagi tega so zaključili, da lahko dnevno uživanje te začimbe pomaga pri redčenju krvi.

2. Kajenski poper

Vsebuje salicilate, naravne redčevalce krvi, ki so znani po svojem antitromboznem delovanju. Poleg tega vsebuje tudi kapsaicin, ki je znan po zniževanju lipidov, deluje proti visokemu tlaku, dober je za diabetike, pomaga pri debelosti itd. Zaradi tega je znan kot prehranski dodatek za kardiovaskularno zdravje in zdrav krvni obtok.

3. Cimet

Cimet (še posebej cassia oziroma kitajski) je bogat s kumarinom, močnim antikoagulantom, ki ga uporabljajo za izdelavo zdravil za redčenje krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da je uživanje prehranskih dopolnil iz cimeta na dolgi rok lahko problematično, dolgotrajno povečano uživanje kumarina lahko namreč privede do težav z jetri. Zato namesto uživanja prehranskih dopolnil, v katerih je ta substanca precej potencirana, strokovnjaki raje priporočajo normalno uživanje cimeta v obliki začimbe oziroma kot dodatka jedem in pijačam.  

4. Ingver

Tako kot kajenski poper tudi ingver vsebuje salicilate, učinkovino, za katero so ugotovili, da deluje kot preventiva pred trombozo. Salicilati so znani po svojem delno antikoagulativnem delovanju in lahko pomagajo preprečevati vensko trombozo, ne da bi povzročali zaplete s krvavitvami.

Uporaba ingverja kot pomočnika proti strjevanju krvi je postala priljubljena med ljudmi, ki želijo k temu problemu pristopiti tudi na naravnejši način. Moram pa opozoriti, da strokovnjaki svarijo pred kombiniranjem prehranskih dodatkov iz ingverja z zdravili za redčenje krvi. Tu še ni dosti razpoložljivih podatkov, zato je smiselno, da se pred tem posvetujete s svojim zdravnikom.

5. Česen

Dnevno uživanje česna bi lahko preprečevalo trombozo. Študije so namreč pokazale, da česen deluje kot antikoagulant. Uživali naj bi ga lahko tudi sočasno z jemanjem zdravil za redčenje krvi. Česen (in njegov ekstrakt) je bil dokazan kot varen in ne prinaša nobenega tveganja, tudi če ga redno uživate med jemanjem zdravil.

6. Vitamin E

Prav tako na naraven način poskrbi za redčenje krvi. Dopolnila, ki vsebujejo vitamin E, lahko pomagajo preprečevati bolezni srca in ožilja. Živila, ki so naravno bogata z njim, pa so avokado, mandlji, sončnična semena, špinača, brokoli in mango.

7. Telesna vadba

To, da smo fizično aktivni, lahko preprečuje nastajanje krvnih strdkov in na splošno pomaga k srčno-žilnemu zdravju. Dobro deluje na krvni tlak, obtok krvi, holesterol in preprečuje inzulinsko občutljivost.

Strokovnjaki priporočajo vsaj pol ure telesne aktivnosti na dan. Priporoča se vadba, ki pospeši delovanje srca, npr. hoja v hrib, kolesarjenje, vaje z utežmi, intenzivnejša joga idr. Pomembno je, da med vadbo poskrbite za dovolj zaužite tekočine. Zelo pomembno je tudi izogibanje daljšemu sedenju. Četudi je vaše delo sedeče, poskrbite za to, da pogosto vstanete, se na hitro sprehodite naokoli in se pretegnite. Tako boste pospešili obtok krvi.

8. Eterično olje smilja

Raziskave na ljudeh so tu zelo omejene, a na živalih so pokazale, da eterično olje smilja, ki se uporablja topično, deluje kot žilni relaksant. To bi lahko pomagalo k nižjemu krvnemu tlaku.

Prehrana

Naštete začimbe in živila z lahkoto vključimo v vsakodnevno prehrano. Uživamo jih lahko v katerem koli obroku, poleg zdravilnih učinkov pa bodo našim jedem dodali še čudovit okus. Kurkuma in ingver se krasno uporabljata tudi kot čaj. Kot že omenjeno, lahko visoki odmerki v prehranskih dodatkih na dolgi rok predstavljajo določeno tveganje, zato je morda bolje upoštevati, da zelišča in začimbe dodajamo k prehrani. Če uživate zdravila za redčenje krvi, se pred začetkom uživanja prehranskih dodatkov in zgoraj naštetih živil posvetujte s svojim zdravnikom.

Če želite zmanjšati možnost nastajanja krvnih strdkov, je pametno, da poleg zgoraj naštetega poskrbite za uravnoteženo, zdravo in s hranili bogato prehrano. Tudi ohranjanje zdrave telesne teže in prizadevanje za zmanjševanje vnetij v telesu je ključno, saj to uravnoveša raven holesterola in krvnega tlaka.

Za ohranjanje splošnega zdravja večkrat posezite po:

  • barvni zelenjavi,
  • zelenolistni zelenjavi,
  • sadju,
  • stročnicah,
  • polnovrednih žitih,
  • živilih, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami,
  • zdravih maščobah.

Po drugi strani je zelo pomembno tudi to, da se zavedamo, kateri hrani se moramo izogibati. Na zdrav jedilnik ne sodijo sladkor in sladkarije, umetna sladila, predelani ogljikovi hidrati, sladki in dietni napitki, živila, ki vsebujejo transmaščobe, itd. Priporočljivo se je tudi izogibati alkoholu.

Življenje s 150-kilogramskim medvedom: Spoznajte družino Panteleenko in njihovega “hišnega ljubljenčka”

0

Družina Panteleenko je izraz hišni ljubljenček ponesla na povsem novo raven. Ko sta Svetlana in Jurij Pantelenko posvojila medvedka Stepana, je bil maldič star komaj 3 mesece. Danes je medved star že 23 let, tehta okrog 150 kilogramov, v višino pa meri več kot dva metra. Kljub svoji zastrašujoči velikosti je Stepan tako udomačen, da se zvečer pogosto stisne k paru in z njima celo gleda televizijo na kavču.

Medo 1
Ruska družina Svetlana in Jurij Pantelenko sta posvojila zelo velikega medveda Stepana, ko je bil star tri mesece

Medved je znan po svoji ustrežljivi naravi, opazili so ga tudi med zalivanjem rastlin na vrtu. Vendar njegova prehrana še zdaleč ni običajna, saj vsak dan poje kar 25 kilogramov rib, zelenjave in jajc. Obožuje kondenzirano mleko kot priboljšek in je pravi nogometni fanatik, saj uživa v igro z žogo, kar mu pomaga premagati velik apetit.

Medo 2
Nežnega velikana je je par udomačil in je zdaj star 23 let

Svetlana in Jurij Stepana vzgajata že od malih nog in pravita, da je njegova osebnost izjemno nežna. Kljub svoji velikosti ni agresiven in jih še nikoli ni ugriznil. Par uživa na piknikih s Stepanom in ga opazuje, kako uporablja svoje številne talente. Vendar nahraniti Stepana ni lahko in skrbeti morajo, da imajo vedno dovolj kakovostne hrane.

Medo 3
Par pravi, da je Stepan izjemno nežen in uživa v objemu
Medo 5
Zvečer se usede k njima in na kavču gleda televizijo
Medo 10
Medo 6
Najljubša jed velikega medveda je pločevinka kondenziranega mleka, zahvaljujoč sladkosnedu, je pa tudi ribe in zelenjavo
Medo 7
Stephan obožuje igre z žogo
Medo 11
Medo 8
Pomaga tudi na vrtu 🙂
Medo 9
Najraje se posladka z mlekom

Klinčki za ublažitev zobobola

Zobobol nas pogosto preseneti v najbolj neugodnem trenutku, ko je naš dostop do ustrezne zobozdravstvene oskrbe močno omejen. Zaradi sprememb, povezanih s prekrvavitvijo, je bolečina nemalokrat najmočnejša ponoči.

Kako ukrepati? Vsekakor je pametno, da poskušate čim prej priti do zobozdravnika, saj je pomembno, da se odkrije in sanira primarni vzrok za zobobol. Medtem ko čakate, pa si lahko pomagate z naravnimi možnostmi. Ena od najboljših izbir so nedvomno klinčki, ki jih poznamo tudi pod imenom nageljnove žbice …

Za ublažitev bolečine je zaslužno posebno olje v klinčkih …

Klinčki ali nageljnove žbice so že dolgo znani kot odlična naravna pomoč pri zobobolu. Vsebujejo olje, imenovano evgenol, ki se lahko pohvali z analgetičnim in protivnetnim delovanjem. Evgenol pomaga zmanjšati občutljivost živcev v zobu, kar poskrbi za ublažitev bolečine. Obenem pa ga odlikuje antiseptično delovanje, kar pomeni, da gre za snov, ki zmanjša tveganje za resnejše okužbe in s tem povezane zaplete.

3 načini uporabe klinčkov za lajšanje zobobola

  1. KLINČKI V PRAHU: Če si želite pri lajšanju zobobola pomagate s klinčki v prahu, ustno votlino najprej izperite s slano vodo, ki ste ji dodali malce soli. Nato si temeljito umijte roke. Rahlo vlažen prst pomočite v mlete klinčke in manjšo količino prahu nanesite neposredno na boleč zob oziroma na boleče območje. Počakajte, da se slina zmeša z mletimi klinčki (pri tem poskušajte čim manj požirati). Bolečina bo verjetno že kmalu precej manj intenzivna.
  2. ŽVEČENJE CELIH KLINČKOV: Tudi pri tej metodi je priporočljivo, da usta najprej izperete s toplo slano vodo. Nato preprosto vzemite približno 3 cele klinčke in jih položite na boleče mesto. Počakajte nekaj minut, da se zmehčajo, nato pa jih začnite počasi žvečiti, da sprostite čim več evgenola.
  3. ETERIČNO OLJE KLINČKOV: Posebno učinkovita je uporaba eteričnega olja klinčkov. Če se odločite za to metodo, boste potrebovali nekaj kapljic eteričnega olja, približno ½ žličke olivnega olja in košček vate ali vatirano paličico za čiščenje ušes. Ustno votlino najprej izperite z vročo vodo z dodatkom soli. Nato olivnemu olju dodajte nekaj kapljic eteričnega olja klinčkov. V mešanico pomočite košček vate in ga položite na boleč zob. Pri nanosu pa si lahko pomagate tudi z vatirano palčko, s pomočjo katere boste lažje zadeli najbolj boleče mesto (pri tem upoštevajte, da se lahko bolečina pri tej metodi za nekaj trenutkov celo okrepi).

5 dodatnih možnosti za naravno ublažitev zobobola

  1. ČESEN: Česen odlikujejo protibakterijske in protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo ublažiti zobobol. Sesekljajte nekaj strokov česna, nato pa koščke položite neposredno na prizadeti zob.
  2. INGVER: Ingver je znan po protivnetnih lastnostih in po protibolečinskem učinku, zato ni presenetljivo, da lahko pomaga tudi pri zobobolu. Skuhajte močan ingverjev čaj. Ko se ohladi, ga uporabite za izpiranje ustne votline.
  3. KAMILICA: Po protivnetnem delovanju je znana tudi kamilica. Učinkovita naravna pomoč pri zobobolu je lahko zato izpiranje ustne votline s kamiličnim čajem, ki bo pomiril razdraženo območje. Pomagate pa si lahko tudi z uporabljenimi čajnimi vrečicami, ki jih za nekaj minut položite neposredno na boleč zob.
  4. LED: Če zobobol spremlja tudi otekanje, vam priporočamo obkladke z ledom. Ti bodo zmanjšali oteklino, obenem pa poskrbeli za ublažitev bolečine.
  5. IZVLEČEK VANILJE: Izvleček vanilje ni samo okusen, ampak je lahko tudi izjemno koristen. Med drugim vam lahko pomaga tudi pri zobobolu. Alkohol v izvlečku poskrbi za rahlo omrtvičenje bolečega mesta in s tem za zmanjšanje občutka bolečine. Koristni pa so lahko tudi antioksidanti v vanilji, ki pospešijo proces celjenja.

Ali lahko brusnični sok zares prepreči okužbe sečil?

Brusnični sok je okusna in hranljiva pijača, ki ponuja številne koristi za zdravje. Od podpore srčno-žilnemu zdravju do preprečevanja okužb sečil, brusnice so prava superhrana.

Najverjetneje ste že slišali, da je lahko redno pitje brusničnega soka oziroma uporaba prehranskih dopolnil z izvlečki brusnic odlična naravna metoda za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil. Skeptiki menijo, da tovrstnim metodam ni mogoče zaupati, saj so podkrepljene izključno z anekdotičnimi dokazi. Ali to drži? Ali pa morda obstajajo tudi znanstvene študije, ki upravičujejo uporabo brusničnega soka in drugih pripravkov iz brusnic pri preprečevanju okužb sečil?

Brusnični sok je bogat vir antioksidantov

Brusnični sok je bogat z antioksidanti, zlasti z vitaminom C in proantocianidini. Antioksidanti so ključnega pomena za nevtralizacijo prostih radikalov, ki lahko povzročijo poškodbe celic in prispevajo k prezgodnjemu staranju ter različnim boleznim.

Osnovne informacije o okužbah sečil

Znano je, da so okužbe sečil nadpovprečno pogoste pri ženskah. Po nekaterih podatkih naj bi se z okužbo sečil vsaj enkrat v življenju srečala vsaka tretja ženska, po nekaterih podatkih pa celo vsaka druga. Ženske sicer niso edina skupina s povečanim tveganjem za okužbe sečil. V to kategorijo spadajo tudi starostniki in osebe, ki se spopadajo s težavami z mehurjem (npr. zaradi poškodbe hrbtenjače). Tipičen simptom okužbe sečil je zelo ostra, pekoča bolečina med poskusi uriniranja. Pojavi se lahko tudi občutek nenehne potrebe po uriniranju, pri čemer vsakič priteče le nekaj kapljic urina. Urin je lahko neprijetnega vonja in moten, obenem pa lahko v urinu opazite tudi kri. Okužbe sečil poleg tega pogosto spremljajo bolečine v spodnjem delu trebuha.

Za okužbe sečil so praviloma krive bakterije, ki se pritrdijo na stene mehurja, kjer se začnejo razmnoževati. Če se okužba ne zdravi, lahko bakterije dosežejo ledvice in povzročijo resne težave (v skrajnem primeru je možna celo sepsa). Na srečo so antibiotiki v večini primerov zelo učinkoviti, vendar zgolj pri odpravi akutne okužbe. Nekateri ljudje imajo to smolo, da se morajo spopadati s ponavljajočimi se okužbami sečil, kar lahko seveda močno zmanjša kakovost njihovega vsakdana.

Brusnični sok pa ima koristi tudi druge zdravju koristne lastnosti

Podpora zdravju dlesni

Nekatere raziskave kažejo, da lahko redno uživanje brusničnega soka zmanjša tveganje za bolezni dlesni in zobnega kamna, saj brusnice vsebujejo spojine, ki preprečujejo oprijem bakterij na zobe.

Zdravje srca

Uživanje brusničnega soka lahko prispeva k zdravju srca. Brusnice vsebujejo snovi, ki lahko izboljšajo delovanje krvnih žil in znižajo krvni tlak. Poleg tega antioksidanti v brusnicah lahko zmanjšajo tveganje za aterosklerozo.

Podpora prebavnemu zdravju

Brusnični sok vsebuje številne sestavine, ki lahko spodbujajo zdravje prebavnega trakta. Te vključujejo vlaknine, antioksidante in druge naravne spojine, ki lahko zmanjšajo tveganje za vnetne bolezni črevesja.

Brusnice naj bi bile koristne zaradi proantocianidina

Brusnice izvirajo z območja Severne Amerike. Cenjene so bile že med staroselskimi ljudstvi, ki so živela na tem območju. Ta ljudstva naj bi pripravke iz brusnic med drugim uporabljala tudi pri težavah z mehurjem. Znanost je začela učinke brusnic nekoliko resneje preučevati šele v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Znanstveniki so poskušali med drugim najti razlago za potencialne pozitivne učinke brusnic na sečila.

V skladu z najbolj uveljavljeno razlago naj bi bila posebno koristna visoka koncentracija antioksidanta, imenovanega proantocianidin. Gre za antioksidant, ki je v osnovi namenjen zaščiti rastline. Ščiti namreč pred mikrobi, ki povzročajo bolezni rastlin, vendar pa tovrstni učinki niso nujno omejeni samo na rastline. Proantocianidin naj bi bil koristen tudi za sečila, saj lahko bakteriji E.coli, ki velja za najpogostejšo povzročiteljico okužb sečil, prepreči, da bi se oprijela sten mehurja.

Kaj so pokazale raziskave?

Sklep prve sistematične analize raziskav o učinkih brusnic, ki so na voljo v bazi Cochrane Library, je bil, da razpoložljivi dokazi niso dovolj zanesljivi za nedvoumno potrditev učinkovitosti brusničnih pripravkov. Šlo je za analizo štirih kliničnih testiranj, objavljeno leta 1998. Posodobitvi iz leta 2004 in leta 2007 sta sicer nakazovali, da lahko pripravki iz brusnic zmanjšajo tveganje za ponavljajoče se okužbe sečil pri ženskah, vendar dokazi, ki so bili na voljo takrat, še vedno niso bili dovolj kakovostni za dokončne sklepe. Nato pa se je začelo postopoma povečevati število raziskav, ki so bile metodološko zastavljene precej bolje (uporaba natančnejših podatkov o količini proantocianidina v posameznih izdelkih itn.).

Najnovejša posodobitev vključuje že 50 kliničnih študij, v katerih je skupno sodelovalo več kot 8000 oseb. Na podlagi precej kakovostnejših dokazov je bilo ugotovljeno, da so lahko brusnični pripravki zelo koristni za osebe s ponavljajočimi se okužbami sečil (dve okužbi ali več v šestih mesecih). Pri ženskah se tveganje zmanjša za približno 26 odstotkov, pri otrocih za približno 54 odstotkov, pri osebah, ki so zaradi medicinske intervencije bolj dovzetne za okužbe sečil, pa za približno 53 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, da ti podatki ne veljajo za osebe, ki nimajo težav s ponavljajočimi se okužbami sečil. Prav tako pa analiza ni ponudila natančnega odgovora o tem, kako koncentrirani morajo biti brusnični pripravki in kako dolgo jih je treba uporabljati, preden je mogoče zaznati pozitiven učinek.

Enolončnica iz čičerike in sladkega krompirja

Enolončnica iz čičerike in sladkega krompirja je odlična za brezmesno kosilo.

Sestavine (4 porcije):

  • 1 čebula
  • 2 stroka česna
  • 3 žlice olivnega olja
  • 600 g sladkega krompirja
  • 400 g paradižnika v koščkih (pločevinka)
  • 1 lovorov list
  • 1 čili
  • ½ žličke mlete kumine
  • morska sol
  • pisani poper (mleti)
  • 1 majhen jajčevec
  • 400 g čičerike v pločevinki
  • 100 g češnjevih paradižnikov
  • 4 žlice sesekljanega peteršilja

Priprava:

  1. Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. V posodi z debelim dnom segrejemo olje in prepražimo čebulo in česen. Ves čas mešamo.
  2. Sladki krompir olupimo in razrežemo na kocke. Stresemo ga v posodo in med mešanjem nekaj minut pražimo. Dodamo paradižnik v koščkih in prilijemo 100 ml vode. Dodamo lovorov list, čili in kumino. Začinimo s soljo in pisanim poprom. Pokrijemo s pokrovko in na nizkem ognju dušimo okoli 20 minut.
  3. Jajčevec operemo in narežemo na kocke. Čičeriko odcedimo. Češnjev paradižnik operemo in razpolovimo. Vse stresemo v posodo. Prilijemo še 200 ml vode in kuhamo 15 minut. Dodamo sesekljan peteršilj, premešamo in postrežemo.

Krompirjevi njoki z bučno omako

Krompirjevi njoki vas bodo prijetno presenetili tudi v kombinaciji z bučno omako.

Sestavine (4 porcije):

  • 1000 g krompirja
  • 250 g večnamenske moke
  • 100 ml stepenih jajc (2–3 jajca)

Omaka:

  • majhna buča hokaido
  • 1/2 čebule
  • maslo
  • 500 ml jušne osnove
  • 200 g kisle smetane (16 % maščobe)
  • 2 vejici žajblja

Priprava:

  1. Skuhamo krompir v oblicah. Ko se ohladi, ga olupimo in v skledi zmečkamo. V sredini naredimo vdolbino, vlijemo stepena jajca in med mešanjem postopno dodajamo moko, dokler ne dobimo gladkega testa.
  2. Testo oblikujemo v svaljek in ga narežemo na 2 cm velike kose. Vsakega rahlo pritisnemo z vilicami. Njoke stresemo v slan krop. Ko priplavajo na površje, jih s penovko poberemo iz vode.
  3. Bučo operemo, jo prerežemo na pol, odstranimo semena in jo narežemo na kose. V ponvi segrejemo polovico masla, dodamo sesekljano čebulo in bučo ter prepražimo. Zalijemo z jušno osnovo in dušimo, dokler se buča ne zmehča. Omako zmešamo s paličnim mešalnikom, dodamo kislo smetano ter solimo in popramo.
  4. Bučna semena prepražimo v suhi ponvi in vmes večkrat pretresemo. Popražena semena stresemo na krožnik, v ponvi pa stopimo maslo in pražimo liste žajblja, dokler niso hrustljavi. Tudi žajbljeve lističe stresemo na krožnik. Na maslu prepražimo njoke. Preložimo jih na krožnike, prelijemo z omako, potresemo s praženimi bučnimi semeni, pokapljamo z maslom iz ponve in okrasimo z lističi žajblja.

Pica s tofujem

Pica s tofujem je odlična veganska različica priljubljene jedi, ki si jo vsaj nekajkrat na leto radi privoščimo skoraj vsi.

Sestavine (4 porcije):

Testo:

  • 400 g moke
  • 1/2 zavitka kvasa
  • sol
  • 150 ml olivnega olja
  • 100 ml mlačne vode

Nadev:

  • 2 srednje velika paradižnika
  • 4 stroki česna
  • 10 listkov bazilike
  • 150 g bučk
  • 180 g tofuja

Priprava:

  1. Moko zmešamo s kvasom, dodamo ščep soli, olivno olje in vodo ter zamesimo testo. Skledo pokrijemo s prtičkom in postavimo na toplo, da vzhaja.
  2. Paradižnik, 2 stroka česna, sol in polovico bazilike zmešamo z mešalnikom.
  3. Vzhajano testo razvaljamo tako, da pustimo debelejše robove. Položimo ga na pekač, obložen s papirjem za peko, in namažemo s paradižnikovo omako. Obložimo ga z rezinami paradižnika in bučk ter dodamo česen. Na koncu potresemo še z naribanim tofujem.
  4. Pečico segrejemo na 220 stopinj Celzija. Pečemo 15 minut, da se robovi zlato rjavo zapečejo. Okrasimo z listi bazilike.

Regratovo olje iz cvetov za ublažitev bolečin v sklepih

Regratovo olje deluje protivnetno, lahko ga uporabite za masažo razbolelih sklepov in mišic, lahko pa je tudi odlična osnova za izdelavo kompleksnejših protivnetnih oziroma protibolečinskih mazil.

Regratova solata je zagotovo ena od najbolj priljubljenih spomladanskih jedi. Za solato se seveda uporabljajo predvsem regratovi listi, vendar lahko izkoristite tudi druge dele rastline. Iz regratovih korenin je denimo mogoče pripraviti čaj ali tinkturo. Cvetove, ki jih lahko praviloma nabiramo od marca do maja, pa je mogoče uporabiti za izdelavo blagodejnega regratovega olja.

Regratovo olje: naravno zdravilo z bogato zgodovino

Regratovo olje je naravni izdelek, ki je lahko pridobljen iz korenin, stebel in cvetov regrata (Taraxacum officinale). Regrat je rastlina, ki raste v mnogih delih sveta, vključno s Slovenijo, in je že stoletja cenjena zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Regratovo olje je bogato z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobnimi kislinami, zaradi česar je odlično naravno zdravilo za številne težave s kožo, lasmi in sklepi. Poleg tega se lahko regratovo olje uporablja tudi v kulinariki, kjer dodaja edinstven okus solatam, marinadam in omakam.

Nabiranje cvetov in izdelava regratovega olja

Za najboljše rezultate priporočamo uporabo regratovih cvetov, ki so se povsem odprli. Pri nabiranju regratovih cvetov upoštevajte, da gre za cvetove, ki so zelo pomembni za čebele, zato morate paziti, da posameznih območij ne boste povsem izropali. Obenem priporočamo, da za nabiranje cvetov izberete območja, ki pred nedavnim niso bila izpostavljena pesticidom in drugim škodljivim snovem. Nabiranja regratovih cvetov se lahko lotite v družbi otrok, ki običajno zelo uživajo v tej aktivnosti.

Praviloma je najbolje uporabiti posušene regratove cvetove, saj s tem zmanjšate tveganje za razmnoževanje bakterij in plesni v olju. Če nimate veliko časa, pa vam svetujemo, da pred izdelavo olja cvetove za 12–24 ur zavijete v čisto papirnato brisačo, da odstranite čim več vlage. Pred začetkom izdelave olja odstranite tudi morebitne ostanke stebel in listov.

Z regratovimi cvetovi nato napolnite steriliziran kozarec za vlaganje (priporočamo uporabo večjega kozarca, ki ga napolnite do približno ¾). Cvetove nežno potlačite, da med njimi ne bo preveč zraka, nato jih prelijte z oljem po izbiri. Uporabite lahko na primer kakovostno sončnično, olivno, jojobino ali mandljevo olje.

Kozarec nato prekrijte s kavnim filtrom ali s čisto bombažno tkanino. Tako preprečite vdor umazanije, ne pa tudi izhlapevanje morebitnih ostankov vlage. Filter/bombažno tkanino fiksirajte s pomočjo gumice.

Kozarec nato postavite v kozico z vodo. Če je mogoče, pod kozarec postavite manjše kovinsko stojalo, tako da med kozico in kozarcem ne bo neposrednega stika. Vklopite štedilnik in nastavite najnižjo temperaturo oziroma moč. Idealna temperatura vode za pripravo regratovega olja je približno 38 stopinj Celzija. Počasi segrevajte vsaj nekaj ur na dan (ko ste doma), več dni zapored. Ko je olje dovolj močno, ga precedite in prelijte v čist kozarec za vlaganje, ki ste ga pred tem prav tako sterilizirali.

Regratovo olje - Izdelava olja iz regratovih cvetov

Regratovo olje je zelo uporabno

Regratovo olje se uporablja za nego kože in las, saj ima vlažilne, pomirjevalne in regenerativne lastnosti. Olje lahko nanesemo neposredno na kožo ali lasišče, da zmanjšamo suhost, srbenje, rdečico in draženje, prav tako pa spodbuja celjenje ran, ekcemov in aken. Regratovo olje je tudi odlično naravno zdravilo za artritis, saj njegove protivnetne lastnosti pomagajo lajšati bolečine in otekline v sklepih. Poleg tega se regratovo olje pogosto uporablja v aromaterapiji za izboljšanje razpoloženja, zmanjšanje stresa in spodbujanje sprostitve.

Regratovo olje je primerno samo za zunanjo uporabo. Kot omenjeno, gre za odlično naravno rešitev za ublažitev bolečin v sklepih in mišicah, za kar so zaslužne protivnetne snovi v regratovem olju. Regratovo olje je lahko tako zelo dragoceno za osebe z artritisom in sorodnimi težavami, seveda pa lahko pomaga tudi vsem, ki se z bolečinami v sklepih in mišicah spopadate samo občasno, na primer po intenzivnejši športni aktivnosti.

Regratovo olje je obenem zelo koristno za kožo. Vsebuje namreč ogromno antioksidantov, torej snovi, ki zavirajo delovanje škodljivih prostih radikalov. Z regratovim oljem si lahko tako uspešno pomagate pri upočasnjevanju procesa staranja. Ena od negativnih posledic oksidativnega stresa (čezmerno nakopičenje prostih radikalov v telesu) je namreč tudi pospešeno staranje kože. Če nameravate regratovo olje uporabljati za nego kože na obrazu, priporočamo, da za izdelavo izberete nekoliko manj mastno oziroma t. i. nekomedogeno olje, ki ne maši por (dobra izbira ja denimo šipkovo oje).

Z regratovim oljem si lahko pomagate tudi pri krepitvi las. Pred umivanjem las lasišče preprosto zmasirajte z regratovim oljem, ki ga razporedite tudi po laseh (priporočamo, da olje pred uporabo rahlo segrejete). Počakajte približno 15 minut, nato pa si lase umijte kot običajno. Postopek ponavljajte enkrat tedensko. To bo spodbudilo rast las in poskrbelo za močnejše lase.