Kljuฤni poudarki:
- Oteklina in boleฤina v eni nogi ali roki lahko kaลพeta na globoko vensko trombozo.
- Nenadna teลพka sapa, boleฤina v prsih ali kaลกelj so lahko znaki pljuฤne embolije.
- Spremembe barve koลพe, obฤutek toplote ali omotica lahko nakazujejo prisotnost krvnega strdka.
Krvni strdki so vse prej kot nedolลพen pojav. Pogosto so namreฤ krivi za hudo invalidnost, lahko pa tudi za smrt. Usodni so lahko za ljudi vseh starosti. Znani so primeri mladih, navidezno popolnoma zdravih oseb, katerih ลพivljenje se je nenadoma konฤalo prav zaradi krvnega strdka. Tako je zelo pomembno, da poznate osnovne informacije o krvnih strdkih oziroma o teลพavah, ki jih lahko povzroฤajo, in da znate prepoznati opozorilne znake zapletov, kot je npr. pljuฤna embolija. Ravno hitro ukrepanje je tisto, kar pogosto odloฤa o tem, ali bo oseba preลพivela. Seveda pa so nujni tudi preventivni ukrepi za zmanjลกanje zapletov, povezanih s krvnimi strdki โฆ
Krvne strdke lahko v osnovi razdelimo v dve veฤji skupini โ na mirujoฤe in po telesu potujoฤe strdke. Ko oziroma dokler so krvni strdki mirujoฤi, govorimo o trombozi. Znana je na primer globoka venska tromboza, ki je obiฤajno povezana s strdki v nogi, vendar se lahko pojavi tudi v drugih delih telesa, na primer v roki. Po drugi strani pa lahko v povezavi s strdki govorimo tudi o emboliji. Zanjo je znaฤilno, da se strdek odcepi in nato potuje po telesu. ฤe pride do pljuฤ (t. i. pljuฤna embolija), je lahko to smrtno nevarno.
V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj tipiฤnih simptomov, na podlagi katerih je mogoฤe sklepati, da so se v telesu pojavili krvni strdki (globoka venska tromboza) ali da ti strdki morda celo potujejo proti pljuฤem โฆ
To je 10 pogostih znakov krvnih strdkov, ki jih ne smete ignorirati:
- Oteklina v eni nogi ali roki โ Pogosto nastane zaradi krvnega strdka, ki blokira pretok krvi.
- Nenadna, nepojasnjena boleฤina v nogi ali roki โ Pogost simptom globoke venske tromboze (GVT).
- Rdeฤa ali spremenjena barva koลพe โ Obmoฤje okoli krvnega strdka lahko postane rdeฤe ali vijoliฤno.
- Obฤutek toplote na prizadetem obmoฤju โ Prizadeto mesto je pogosto toplejลกe kot preostali deli telesa.
- Teลพko dihanje โ ฤe je krvni strdek potoval v pljuฤa, lahko povzroฤi pljuฤno embolijo.
- Boleฤina v prsih โ Nenadna boleฤina v prsih, zlasti pri globokem dihanju, je lahko znak pljuฤne embolije.
- Hitro ali nepravilno bitje srca โ To se lahko zgodi, ฤe krvni strdek blokira pretok krvi v srcu ali pljuฤih.
- Omotica ali omedlevica โ Pomanjkanje kisika zaradi krvnega strdka lahko povzroฤi omotico ali omedlevico.
- Nenaden glavobol ali teลพave z vidom โ Krvni strdek v moลพganih lahko vodi v moลพgansko kap, ki povzroฤa glavobole in teลพave z vidom.
- Boleฤine v trebuhu โ Krvni strdki v ลพilah, ki oskrbujejo ฤrevesje, lahko povzroฤijo hude boleฤine v trebuhu.
ฤe opazite katerega od teh simptomov, je pomembno, da ฤim prej poiลกฤete zdravniลกko pomoฤ.
Krvni strdki niso izkljuฤno nevarni โฆ
Ne le da strjevanje krvi samo po sebi ni ลกkodljivo, ampak je lahko izjemno koristno. Gre namreฤ za pomemben odziv telesa na poลกkodbo. Ljudje z motnjami strjevanja krvi ali osebe, ki uporabljajo zdravila, katerih stranski uฤinek je redฤenje krvi (na primer aspirin), lahko v primeru malce resnejลกe poลกkodbe izkrvavijo. Krvni strdki torej nikakor niso izkljuฤno negativen pojav.
Strjevanje krvi je posledica kemijske reakcije med trombociti, ki so znani tudi kot krvne ploลกฤice, in t. i. koagulacijskimi faktorji (gre za beljakovine v krvi, ki so izjemno pomembne za uspeลกno strjevanje krvi). Krvni strdek, ki nastane na mestu poลกkodbe, ustavi krvavitev iz poลกkodovane ลพile, s ฤimer se zmanjลกa nevarnost za ฤezmerno izgubo krvi. Soฤasno z obnovo ลพile zaฤne strdek postopoma razpadati. V tovrstnih okoliลกฤinah so torej krvni strdki zelo koristni, zaplete pa se, ฤe se del strdka odcepi ali ฤe zaฤnejo strdki nastajati brez pravega razloga za to. Strdki oziroma deli krvnih strdkov lahko deloma ali popolnoma zamaลกijo ลพilo. To oteลพi dotok krvi in s tem kisika do pomembnih organov, kar lahko privede do ลพivljenjsko ogroลพajoฤega stanja.

Simptomi globoke venske tromboze
Eden od najpogostejลกih zapletov, povezanih s krvnimi strdki, je t. i. globoka venska tromboza, za katero je znaฤilna (delna) zamaลกitev globokih ven. Praviloma gre za vene v nogah, vendar so lahko vฤasih prizadeti tudi drugih deli telesa. Znaฤilen simptom globoke venske tromboze je zelo ostra, kljuvajoฤa boleฤina v nogah, ki jo lahko spremljajo tudi miลกiฤni krฤi. Boleฤina se obiฤajno pojavlja v meฤih ali v stegnih. V veฤini primerov je omejena samo na eno nogo. Podobno velja tudi za otekanje, ki prav tako spada med znaฤilne simptome globoke venske tromboze. Praviloma namreฤ oteฤe samo ena noga.
Koลพa okoli boleฤega obmoฤja postane zelo vroฤa, nemalokrat pa je mogoฤe opaziti tudi spremembo barve (koลพa postane izrazito rdeฤa ali temna). ฤe boleฤe, oteฤeno obmoฤje otipate, lahko zaฤutite zadebeljene ลพile, ki so zelo trde in obฤutljive.
Potrombotiฤni sindrom โ pogosta posledica nezdravljene tromboze
Globoka venska tromboza zahteva ฤim hitrejลกe ukrepanje. Pomembno je, da poiลกฤete zdravniลกko pomoฤ, saj lahko povzroฤi zelo resne, nepopravljive poลกkodbe. V kar pribliลพno 20โ50 odstotkih primerov se razvije t. i. potrombotiฤni sindrom, vฤasih celo veฤ let po preboleli venski trombozi. Globoka venska tromboza lahko namreฤ trajno poลกkoduje ลพile in pusti posledice, s katerimi se je treba nato spopadati vse ลพivljenje (kroniฤne boleฤine v nogah, nenehna utrujenost, otekanje nog, oslabljeno zaznavanje, trajno razbarvanje koลพe itn.).
Potrombotiฤni sindrom se lahko kaลพe tudi v obliki ponavljajoฤih se razjed na nogah, ki jih je zelo teลพko zdraviti. Naลกteti in drugi simptomi, s katerimi se morajo spopadati osebe, ki jih je prizadel potrombotiฤni sindrom, lahko seveda moฤno oteลพijo gibanje, tudi hojo. Nemalokrat pa je oteลพeno ลพe stanje na nogah ali celo malce dolgotrajnejลกe sedenje. Vse to seveda moฤno zmanjลกa kakovost ลพivljenja. Na obmoฤjih, kjer je bil krvni pretok moฤno oviran dlje ฤasa, so moลพne tudi zelo hude poลกkodbe tkiv, zaradi katerih je lahko potrebna celo amputacija. Simptomi globoke venske tromboze tako zagotovo niso nekaj, kar je smiselno ignorirati, tudi ฤe trenutno niso zelo izraziti.
Srฤni infarkt, moลพganska kap in pljuฤna embolija
Ukrepanje pa ni pomembno samo zaradi potencialnih dolgoroฤnih posledic, ampak so tu ลกe precej neposrednejลกe nevarnosti. ฤe se del krvnega strdka odluลกฤi, lahko najde pot vse do srca. Odluลกฤen koลกฤek strdka lahko zamaลกi srฤne ลพile, kar privede do srฤnega infarkta. ฤe del strdka zaide do moลพganov, je moลพna moลพganska kap. Izjemno nevarna pa je seveda tudi t. i. pljuฤna embolija, ki je nemalokrat usodna. Tveganje za pljuฤno embolijo je pri osebah z globoko vensko trombozo zelo visoko (pljuฤna embolija je zaplet, ki prizadene vsako 10. osebo z nezdravljeno globoko vensko trombozo).

Med znaฤilne simptome pljuฤne embolije spadajo:
- zadihanost oziroma hude teลพave pri vdihovanju,
- zbadajoฤa, ostra boleฤina v prsnem koลกu (med vdihovanjem lahko postane boleฤina ลกe izrazitejลกa),
- pospeลกen srฤni utrip in
- kaลกelj brez znanega razloga (v izkaลกljani sluzi se lahko pojavljajo delฤki krvi).
Katere skupine so najbolj ogroลพene?
Nastajanje krvnih strdkov, ki ni odziv na poลกkodbo, je lahko povezano z ovirano prekrvavitvijo, patoloลกkimi spremembami, ki prizadenejo stene krvnih ลพil, ali s spremembami, zaradi katerih postanejo trombociti bolj lepljivi. Tveganje za tovrstne zaplete, ki poveฤujejo nevarnost za ฤezmerno nastajanje krvnih strdkov, je pri nekaterih skupinah posebno visoko. Med najbolj problematiฤne dejavnike spadajo:
Dolgotrajno sedenje
Med premikanjem se miลกice v meฤih konstantno krฤijo, pri ฤemer stiskajo vene v nogah, kar spodbuja prekrvavitev. Tako ni presenetljivo, da je za dolgotrajno sedenje โ na primer med delom ali med potovanjem โ znaฤilna upoฤasnjena oziroma ovirana prekrvavitev, s ฤimer se poveฤa tveganje za nastajanje krvnih strdkov. ลฝe 90 minut sedenja brez odmora lahko zmanjลกa prekrvavljenost obmoฤja za koleni za kar do 50 odstotkov.
Imobilnost po operaciji/poลกkodbi
Tveganje za trombozo je posebno visoko pri osebah, ki okrevajo po operaciji oziroma po poลกkodbi/bolezni. Intenzivnejลกe strjevanje krvi je priฤakovana posledica travme, nato pa svoj deleลพ prispevajo ลกe omejitve, povezane z gibanjem. Zdravniki se zato v tovrstnih okoliลกฤinah pogosto odloฤijo za preventivno uporabo zdravil za redฤenje krvi. Pomagajo pa lahko tudi kompresijske nogavice.
Rakava obolenja
Nevarnost za krvne strdke se lahko poveฤa tako zaradi raka kot zaradi nekaterih vrst zdravljenja, ki se uporabljajo pri diagnosticiranih rakavih obolenjih. Poveฤano tveganje za trombozo je v tovrstnih okoliลกฤinah povezano z dejavniki, kot so vnetja, spremenjena kemijska sestava krvi in omejeno gibanje zaradi kroniฤne utrujenosti.
Noseฤnost
Hormonske spremembe, ki so tipiฤne za obdobje noseฤnosti, med drugim vplivajo tudi na intenzivnejลกe strjevanje krvi. Telo se namreฤ s tem pripravlja na porod. Gre za mehanizem, ki je v osnovi koristen, saj je namenjen zaลกฤiti pred ฤezmerno izgubo krvi med porodom, vendar lahko obenem poveฤa tveganje za zaplete med samo noseฤnostjo. Poveฤana nevarnost za krvne strdke med noseฤnostjo je lahko povezana tudi z oteลพenim gibanjem, predvsem proti koncu noseฤnosti. Poleg tega pa razvijajoฤi se plod postopoma vse bolj pritiska na ลพile okoli medenice, zaradi ฤesar se zmanjลกa dotok krvi v noge. Tveganje za trombozo ostane visoko tudi po porodu, in sicer ลกe pribliลพno tri mesece.
Nadomestna hormonska terapija
Osebam, ki se v obdobju prehoda v menopavzo spopadajo z zelo intenzivnimi neprijetnimi simptomi, je danes na voljo nadomestna hormonska terapija. Ta lahko po eni strani omili simptome, ki so tipiฤni za to obdobje, vendar se morate zavedati, da je ta moลพnost povezana z doloฤenimi tveganji, vkljuฤno s poveฤanim tveganjem za trombozo (hormoni, ki se dodajajo, lahko povzroฤijo spremembe, ki so podobne spremembam med noseฤnostjo). Obenem upoลกtevajte, da so podobna tveganja povezana tudi z uporabo hormonske kontracepcije.

ฤezmerna telesna teลพa & kajenje
Veฤina ljudi se zaveda, da kajenje poveฤuje tveganje za pljuฤnega raka in raka ustne votline, manj znano pa je, da lahko ta navada vpliva tudi na trombocite. Trombociti kadilcev so pogosto bolj ยปlepljiviยซ, s ฤimer se poveฤa nevarnost za krvne strdke. Med dejavnike, ki poveฤujejo tveganje za trombozo, pa spada tudi ฤezmerna telesna teลพa.
Predhodne teลพave s krvnimi strdki
Posebna previdnost je potrebna pri osebah, ki so se v preteklosti ลพe spopadale s teลพavami zaradi krvnih strdkov, saj je verjetnost za ponovitev tovrstnih teลพav zelo visoka.
Specifiฤne bolezni
Trombofilija, prirojena motnja strjevanja krvi, je ena od diagnoz, ki poveฤujejo nevarnost za krvne strdke. V to skupino spadajo tudi sladkorna bolezen, ledviฤne bolezni in bolezni dihal. Tveganje za krvne strdke se lahko seveda poveฤa tudi zaradi srฤno-ลพilnih obolenj, predvsem tistih, za katere je znaฤilno kopiฤenje oblog v krvnih ลพilah, in pri atrijski fibrilaciji.
Najpomembnejลกi preventivni ukrepi
Na nekatere dejavnike, ki poveฤujejo tveganje za krvne strdke, ลพal ne morete vplivati (neposredno), kar pa nikakor ne pomeni, da ste popolnoma nemoฤni. Z doloฤenimi spremembami, povezanimi z vsakodnevnimi navadami, lahko namreฤ obฤutno zmanjลกate nevarnost za zaplete zaradi krvnih strdkov.
- Izogibajte se sedenju s prekriลพanimi nogami.
- Med sedeฤim delom poskrbite za redne odmore, med katerimi vstanite in se malce razgibajte (ฤe to resniฤno ni izvedljivo, vam priporoฤamo, da med sedenjem izvajate preproste vaje za razgibavanje nog).
- ฤe kadite, se poskuลกajte znebiti te navade (odsvetovana je tudi uporaba elektronskih cigaret, saj te prav tako poveฤujejo nevarnost za krvne strdke).
- Med izleti oziroma med daljลกo voลพnjo (npr. z letalom) uporabljajte kompresijske nogavice.
- Skrbite za zadosten vnos tekoฤine.
- ฤe ste preteลพki, se poskuลกajte znebiti odveฤnih kilogramov.
- Ne nosite pretesnih oblaฤil ali nogavic.
- Med poฤitkom podloลพite stopala z blazino ali dvema (idealno je, da so stopala pribliลพno 15 centimetrov nad viลกino srca).
- Zmanjลกajte vnos soli.
- Poskrbite za dovolj gibanja.
- ฤe se vaลกi bliลพnji sorodniki spopadajo s teลพavami zaradi krvnih strdkov (ali ฤe so se z njimi spopadali v preteklosti), o tem ฤim prej obvestite svojega osebnega zdravnika.
Preberite tudi: Krvni strdki: 3 skupine ลพivil, ki prepreฤujejo njihovo nastajanje