Ključni poudarki:
- Oteklina in bolečina v eni nogi ali roki lahko kažeta na globoko vensko trombozo.
- Nenadna težka sapa, bolečina v prsih ali kašelj so lahko znaki pljučne embolije.
- Spremembe barve kože, občutek toplote ali omotica lahko nakazujejo prisotnost krvnega strdka.
Krvni strdki so vse prej kot nedolžen pojav. Pogosto so namreč krivi za hudo invalidnost, lahko pa tudi za smrt. Usodni so lahko za ljudi vseh starosti. Znani so primeri mladih, navidezno popolnoma zdravih oseb, katerih življenje se je nenadoma končalo prav zaradi krvnega strdka. Tako je zelo pomembno, da poznate osnovne informacije o krvnih strdkih oziroma o težavah, ki jih lahko povzročajo, in da znate prepoznati opozorilne znake zapletov, kot je npr. pljučna embolija. Ravno hitro ukrepanje je tisto, kar pogosto odloča o tem, ali bo oseba preživela. Seveda pa so nujni tudi preventivni ukrepi za zmanjšanje zapletov, povezanih s krvnimi strdki …
Krvne strdke lahko v osnovi razdelimo v dve večji skupini – na mirujoče in po telesu potujoče strdke. Ko oziroma dokler so krvni strdki mirujoči, govorimo o trombozi. Znana je na primer globoka venska tromboza, ki je običajno povezana s strdki v nogi, vendar se lahko pojavi tudi v drugih delih telesa, na primer v roki. Po drugi strani pa lahko v povezavi s strdki govorimo tudi o emboliji. Zanjo je značilno, da se strdek odcepi in nato potuje po telesu. Če pride do pljuč (t. i. pljučna embolija), je lahko to smrtno nevarno.
V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj tipičnih simptomov, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da so se v telesu pojavili krvni strdki (globoka venska tromboza) ali da ti strdki morda celo potujejo proti pljučem …
To je 10 pogostih znakov krvnih strdkov, ki jih ne smete ignorirati:
- Oteklina v eni nogi ali roki – Pogosto nastane zaradi krvnega strdka, ki blokira pretok krvi.
- Nenadna, nepojasnjena bolečina v nogi ali roki – Pogost simptom globoke venske tromboze (GVT).
- Rdeča ali spremenjena barva kože – Območje okoli krvnega strdka lahko postane rdeče ali vijolično.
- Občutek toplote na prizadetem območju – Prizadeto mesto je pogosto toplejše kot preostali deli telesa.
- Težko dihanje – Če je krvni strdek potoval v pljuča, lahko povzroči pljučno embolijo.
- Bolečina v prsih – Nenadna bolečina v prsih, zlasti pri globokem dihanju, je lahko znak pljučne embolije.
- Hitro ali nepravilno bitje srca – To se lahko zgodi, če krvni strdek blokira pretok krvi v srcu ali pljučih.
- Omotica ali omedlevica – Pomanjkanje kisika zaradi krvnega strdka lahko povzroči omotico ali omedlevico.
- Nenaden glavobol ali težave z vidom – Krvni strdek v možganih lahko vodi v možgansko kap, ki povzroča glavobole in težave z vidom.
- Bolečine v trebuhu – Krvni strdki v žilah, ki oskrbujejo črevesje, lahko povzročijo hude bolečine v trebuhu.
Če opazite katerega od teh simptomov, je pomembno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč.
Krvni strdki niso izključno nevarni …
Ne le da strjevanje krvi samo po sebi ni škodljivo, ampak je lahko izjemno koristno. Gre namreč za pomemben odziv telesa na poškodbo. Ljudje z motnjami strjevanja krvi ali osebe, ki uporabljajo zdravila, katerih stranski učinek je redčenje krvi (na primer aspirin), lahko v primeru malce resnejše poškodbe izkrvavijo. Krvni strdki torej nikakor niso izključno negativen pojav.
Strjevanje krvi je posledica kemijske reakcije med trombociti, ki so znani tudi kot krvne ploščice, in t. i. koagulacijskimi faktorji (gre za beljakovine v krvi, ki so izjemno pomembne za uspešno strjevanje krvi). Krvni strdek, ki nastane na mestu poškodbe, ustavi krvavitev iz poškodovane žile, s čimer se zmanjša nevarnost za čezmerno izgubo krvi. Sočasno z obnovo žile začne strdek postopoma razpadati. V tovrstnih okoliščinah so torej krvni strdki zelo koristni, zaplete pa se, če se del strdka odcepi ali če začnejo strdki nastajati brez pravega razloga za to. Strdki oziroma deli krvnih strdkov lahko deloma ali popolnoma zamašijo žilo. To oteži dotok krvi in s tem kisika do pomembnih organov, kar lahko privede do življenjsko ogrožajočega stanja.
Simptomi globoke venske tromboze
Eden od najpogostejših zapletov, povezanih s krvnimi strdki, je t. i. globoka venska tromboza, za katero je značilna (delna) zamašitev globokih ven. Praviloma gre za vene v nogah, vendar so lahko včasih prizadeti tudi drugih deli telesa. Značilen simptom globoke venske tromboze je zelo ostra, kljuvajoča bolečina v nogah, ki jo lahko spremljajo tudi mišični krči. Bolečina se običajno pojavlja v mečih ali v stegnih. V večini primerov je omejena samo na eno nogo. Podobno velja tudi za otekanje, ki prav tako spada med značilne simptome globoke venske tromboze. Praviloma namreč oteče samo ena noga.
Koža okoli bolečega območja postane zelo vroča, nemalokrat pa je mogoče opaziti tudi spremembo barve (koža postane izrazito rdeča ali temna). Če boleče, otečeno območje otipate, lahko začutite zadebeljene žile, ki so zelo trde in občutljive.
Potrombotični sindrom – pogosta posledica nezdravljene tromboze
Globoka venska tromboza zahteva čim hitrejše ukrepanje. Pomembno je, da poiščete zdravniško pomoč, saj lahko povzroči zelo resne, nepopravljive poškodbe. V kar približno 20–50 odstotkih primerov se razvije t. i. potrombotični sindrom, včasih celo več let po preboleli venski trombozi. Globoka venska tromboza lahko namreč trajno poškoduje žile in pusti posledice, s katerimi se je treba nato spopadati vse življenje (kronične bolečine v nogah, nenehna utrujenost, otekanje nog, oslabljeno zaznavanje, trajno razbarvanje kože itn.).
Potrombotični sindrom se lahko kaže tudi v obliki ponavljajočih se razjed na nogah, ki jih je zelo težko zdraviti. Našteti in drugi simptomi, s katerimi se morajo spopadati osebe, ki jih je prizadel potrombotični sindrom, lahko seveda močno otežijo gibanje, tudi hojo. Nemalokrat pa je oteženo že stanje na nogah ali celo malce dolgotrajnejše sedenje. Vse to seveda močno zmanjša kakovost življenja. Na območjih, kjer je bil krvni pretok močno oviran dlje časa, so možne tudi zelo hude poškodbe tkiv, zaradi katerih je lahko potrebna celo amputacija. Simptomi globoke venske tromboze tako zagotovo niso nekaj, kar je smiselno ignorirati, tudi če trenutno niso zelo izraziti.
Srčni infarkt, možganska kap in pljučna embolija
Ukrepanje pa ni pomembno samo zaradi potencialnih dolgoročnih posledic, ampak so tu še precej neposrednejše nevarnosti. Če se del krvnega strdka odlušči, lahko najde pot vse do srca. Odluščen košček strdka lahko zamaši srčne žile, kar privede do srčnega infarkta. Če del strdka zaide do možganov, je možna možganska kap. Izjemno nevarna pa je seveda tudi t. i. pljučna embolija, ki je nemalokrat usodna. Tveganje za pljučno embolijo je pri osebah z globoko vensko trombozo zelo visoko (pljučna embolija je zaplet, ki prizadene vsako 10. osebo z nezdravljeno globoko vensko trombozo).
Med značilne simptome pljučne embolije spadajo:
- zadihanost oziroma hude težave pri vdihovanju,
- zbadajoča, ostra bolečina v prsnem košu (med vdihovanjem lahko postane bolečina še izrazitejša),
- pospešen srčni utrip in
- kašelj brez znanega razloga (v izkašljani sluzi se lahko pojavljajo delčki krvi).
Katere skupine so najbolj ogrožene?
Nastajanje krvnih strdkov, ki ni odziv na poškodbo, je lahko povezano z ovirano prekrvavitvijo, patološkimi spremembami, ki prizadenejo stene krvnih žil, ali s spremembami, zaradi katerih postanejo trombociti bolj lepljivi. Tveganje za tovrstne zaplete, ki povečujejo nevarnost za čezmerno nastajanje krvnih strdkov, je pri nekaterih skupinah posebno visoko. Med najbolj problematične dejavnike spadajo:
Dolgotrajno sedenje
Med premikanjem se mišice v mečih konstantno krčijo, pri čemer stiskajo vene v nogah, kar spodbuja prekrvavitev. Tako ni presenetljivo, da je za dolgotrajno sedenje – na primer med delom ali med potovanjem – značilna upočasnjena oziroma ovirana prekrvavitev, s čimer se poveča tveganje za nastajanje krvnih strdkov. Že 90 minut sedenja brez odmora lahko zmanjša prekrvavljenost območja za koleni za kar do 50 odstotkov.
Imobilnost po operaciji/poškodbi
Tveganje za trombozo je posebno visoko pri osebah, ki okrevajo po operaciji oziroma po poškodbi/bolezni. Intenzivnejše strjevanje krvi je pričakovana posledica travme, nato pa svoj delež prispevajo še omejitve, povezane z gibanjem. Zdravniki se zato v tovrstnih okoliščinah pogosto odločijo za preventivno uporabo zdravil za redčenje krvi. Pomagajo pa lahko tudi kompresijske nogavice.
Rakava obolenja
Nevarnost za krvne strdke se lahko poveča tako zaradi raka kot zaradi nekaterih vrst zdravljenja, ki se uporabljajo pri diagnosticiranih rakavih obolenjih. Povečano tveganje za trombozo je v tovrstnih okoliščinah povezano z dejavniki, kot so vnetja, spremenjena kemijska sestava krvi in omejeno gibanje zaradi kronične utrujenosti.
Nosečnost
Hormonske spremembe, ki so tipične za obdobje nosečnosti, med drugim vplivajo tudi na intenzivnejše strjevanje krvi. Telo se namreč s tem pripravlja na porod. Gre za mehanizem, ki je v osnovi koristen, saj je namenjen zaščiti pred čezmerno izgubo krvi med porodom, vendar lahko obenem poveča tveganje za zaplete med samo nosečnostjo. Povečana nevarnost za krvne strdke med nosečnostjo je lahko povezana tudi z oteženim gibanjem, predvsem proti koncu nosečnosti. Poleg tega pa razvijajoči se plod postopoma vse bolj pritiska na žile okoli medenice, zaradi česar se zmanjša dotok krvi v noge. Tveganje za trombozo ostane visoko tudi po porodu, in sicer še približno tri mesece.
Nadomestna hormonska terapija
Osebam, ki se v obdobju prehoda v menopavzo spopadajo z zelo intenzivnimi neprijetnimi simptomi, je danes na voljo nadomestna hormonska terapija. Ta lahko po eni strani omili simptome, ki so tipični za to obdobje, vendar se morate zavedati, da je ta možnost povezana z določenimi tveganji, vključno s povečanim tveganjem za trombozo (hormoni, ki se dodajajo, lahko povzročijo spremembe, ki so podobne spremembam med nosečnostjo). Obenem upoštevajte, da so podobna tveganja povezana tudi z uporabo hormonske kontracepcije.
Čezmerna telesna teža & kajenje
Večina ljudi se zaveda, da kajenje povečuje tveganje za pljučnega raka in raka ustne votline, manj znano pa je, da lahko ta navada vpliva tudi na trombocite. Trombociti kadilcev so pogosto bolj »lepljivi«, s čimer se poveča nevarnost za krvne strdke. Med dejavnike, ki povečujejo tveganje za trombozo, pa spada tudi čezmerna telesna teža.
Predhodne težave s krvnimi strdki
Posebna previdnost je potrebna pri osebah, ki so se v preteklosti že spopadale s težavami zaradi krvnih strdkov, saj je verjetnost za ponovitev tovrstnih težav zelo visoka.
Specifične bolezni
Trombofilija, prirojena motnja strjevanja krvi, je ena od diagnoz, ki povečujejo nevarnost za krvne strdke. V to skupino spadajo tudi sladkorna bolezen, ledvične bolezni in bolezni dihal. Tveganje za krvne strdke se lahko seveda poveča tudi zaradi srčno-žilnih obolenj, predvsem tistih, za katere je značilno kopičenje oblog v krvnih žilah, in pri atrijski fibrilaciji.
Najpomembnejši preventivni ukrepi
Na nekatere dejavnike, ki povečujejo tveganje za krvne strdke, žal ne morete vplivati (neposredno), kar pa nikakor ne pomeni, da ste popolnoma nemočni. Z določenimi spremembami, povezanimi z vsakodnevnimi navadami, lahko namreč občutno zmanjšate nevarnost za zaplete zaradi krvnih strdkov.
- Izogibajte se sedenju s prekrižanimi nogami.
- Med sedečim delom poskrbite za redne odmore, med katerimi vstanite in se malce razgibajte (če to resnično ni izvedljivo, vam priporočamo, da med sedenjem izvajate preproste vaje za razgibavanje nog).
- Če kadite, se poskušajte znebiti te navade (odsvetovana je tudi uporaba elektronskih cigaret, saj te prav tako povečujejo nevarnost za krvne strdke).
- Med izleti oziroma med daljšo vožnjo (npr. z letalom) uporabljajte kompresijske nogavice.
- Skrbite za zadosten vnos tekočine.
- Če ste pretežki, se poskušajte znebiti odvečnih kilogramov.
- Ne nosite pretesnih oblačil ali nogavic.
- Med počitkom podložite stopala z blazino ali dvema (idealno je, da so stopala približno 15 centimetrov nad višino srca).
- Zmanjšajte vnos soli.
- Poskrbite za dovolj gibanja.
- Če se vaši bližnji sorodniki spopadajo s težavami zaradi krvnih strdkov (ali če so se z njimi spopadali v preteklosti), o tem čim prej obvestite svojega osebnega zdravnika.
Preberite tudi: Krvni strdki: 3 skupine živil, ki preprečujejo njihovo nastajanje
