Ko se na svetli steni, zavesi ali ob okenskem okvirju pojavi velik rjav pajek z močnimi nogami, je prvi odziv pogosto paničen. Toda pajek, ki se zadnja leta širi vse severneje po Evropi, je precej manj nevaren, kot nakazujeta njegov videz in dramatični vzdevek.
Gre za vrsto Zoropsis spinimana, ki jo pogosto imenujejo pajek nosferatu ali mediteranski nepravi volkec. Izvira iz širšega Sredozemlja, zabeležena pa je tudi v Sloveniji. Zaradi prometa, prenosa blaga in ugodnejših razmer se pojavlja vse dlje proti severu, kjer jo ljudje pogosto odkrijejo prav v stanovanjih, garažah in vrtnih lopah.
Ključni poudarki:
- Pajek nosferatu lahko z razprtimi nogami meri približno pet do šest centimetrov, vendar človeka praviloma ne napada.
- Če ga opazite doma, ga ne prijemajte z golimi rokami, temveč ga odstranite s kozarcem in čvrstim papirjem.
- Ugriz je redek in se navadno zgodi le ob stiskanju ali lovljenju; mesto umijte ter hladite in spremljajte reakcijo.
Kako prepoznati pajka nosferatu?
Telo odrasle samice meri do približno dva centimetra, vendar pajek zaradi razprtih, razmeroma močnih nog deluje veliko večji. Razpon nog lahko doseže okoli pet ali šest centimetrov, zato se na steni ali ob postelji zdi skoraj velik kot manjša dlan.
Njegova osnovna barva je rjava, siva ali peščena. Po nogah ima temnejše lise in obroče, na glavoprsju pa značilen temen vzorec. Opazovalce z nekoliko domišljije spominja na obraz filmskega vampirja Nosferatu, od tod tudi priljubljeno ime.
Pajek ima čokatejše telo kot veliki hišni pajki iz skupine kotnih pajkov. Njegove noge niso tako tanke in izrazito dolge. Kljub temu je zamenjava mogoča, zato je za zanesljivo določitev koristna jasna fotografija hrbtne strani.
Ne gradi običajne lovilne mreže
Če v kotu ne najdete velike pajčevine, to še ne pomeni, da se je pajek pojavil šele pred nekaj minutami. Zoropsis spinimana plena ne lovi v klasično pajkovo mrežo. Ponoči se premika po stenah, tleh, drevesnem lubju in drugih površinah ter aktivno zasleduje žuželke.
Prehranjuje se z muhami, molji, ščurki in drugimi pajki. Zato posamezen primerek v bližini hiše ni škodljivec, temveč plenilec živali, ki jih v domu običajno ne želimo.
Posebne dlačice na nogah mu omogočajo dober oprijem. Premika se lahko tudi po zelo gladkih površinah, vključno s steklom, zato ga lahko opazimo visoko na oknu ali vratih.
Zakaj se pojavlja v vedno večjem delu Evrope?
Vrsta je bila dolgo značilna predvsem za sredozemske kraje. V zadnjih desetletjih pa se je razširila v številne dele Francije, Švice, Nemčije, Beneluksa in Velike Britanije. Leta 2026 so znova pritegnila pozornost opažanja na severu Nemčije in v okolici Baltskega morja.
Pajki se ne selijo čez Evropo zgolj z migracijami. Pogosto potujejo kot slepi potniki v avtomobilih, počitniških prikolicah, tovoru, embalaži, rastlinah ali gradbenem materialu. K širjenju lahko prispevajo tudi milejše zime in toplejša urbana območja.
V severnejših krajih pajka pogosto najdejo v stavbah, ker mu te zagotavljajo zavetje in višje temperature. V toplejšem okolju se skriva tudi pod lubjem, kamenjem, v lopah, na terasah in ob fasadah.
Kaj storiti, ko ga zagledate v stanovanju?
Najprej umaknite otroke in hišne živali ter pajku pustite nekaj prostora. Ne lovite ga z roko, metlo ali sesalnikom. Ko se počuti ogroženega, običajno poskuša pobegniti, v neposrednem stiku pa se lahko brani.
Najpreprostejši način odstranitve je:
- Čez pajka previdno postavite večji prozoren kozarec ali plastično posodo.
- Med steno oziroma tla in rob posode počasi potisnite trši papir ali tanek karton.
- Posodo obrnite, ne da bi odstranili pokrov iz papirja.
- Pajka odnesite na zavetno mesto zunaj hiše, denimo ob grmovje, drvarnico ali kamnit zid.
V toplem delu leta ga ne izpustite na povsem odprto, razgreto površino. Bolj primeren je senčen kotiček z razpokami in naravnim zavetjem.
Če se pajku ne želite približati ali ga ne morete varno doseči, lahko prosite drugo osebo oziroma službo za nadzor škodljivcev. Zaradi enega primerka praviloma ni potrebno škropljenje celotnega stanovanja.
Ali lahko ugrizne človeka?
Lahko, saj so njegove čeljusti dovolj močne, da predrejo kožo. Vendar ugrizi niso pogosti. Največkrat se zgodijo, ko človek pajka stisne, ga ujame z roko, obleče oblačilo, v katerem se skriva, ali ga pritisne ob kožo.
Ugriz lahko povzroči lokalno bolečino, rdečino in oteklino. Po dosedanjih podatkih vrsta za zdravega človeka ne velja za nevarno, posledice pa strokovni viri pogosto primerjajo z lokalno reakcijo po piku ose ali čebele.
Mesto ugriza sperite z vodo in milom. Nato nanj za 10 do 20 minut položite hladen obkladek, zavit v tkanino. Ne praskajte kože in spremljajte, ali se bolečina ali oteklina stopnjujeta.
Ob težkem dihanju, otekanju obraza ali jezika, omedlevici oziroma hitro napredujoči reakciji pokličite 112. Zdravniški nasvet je smiseln tudi, če se rana v naslednjih dneh slabša ali kaže znake okužbe.
Kako zmanjšati možnost, da pride v hišo?
Popolnoma zatesniti dom ni mogoče, lahko pa omejite najlažje vhode. Na pogosto odprta okna namestite mreže, zapolnite večje špranje ob ceveh in okvirjih ter preverite tesnila pri balkonskih vratih.
Ponoči ob odprtih oknih ne puščajte močne luči, ki privablja žuželke in s tem njihove plenilce. Preden oblečete oblačila, ki so bila na terasi, v kleti ali vrtni lopi, jih stresite. Enako velja za čevlje, delovne rokavice in odeje.
Pajek nosferatu je zaradi velikosti opazen, vendar njegova prisotnost ni razlog za paniko. Mirno odstranjevanje brez neposrednega dotikanja je najvarnejša rešitev tako za stanovalce kot za pajka.
