DomovลฝivaliLisica - zvita zverinica

Lisica – zvita zverinica

Lisica je simpatiฤna repata zver, ki je predmet ลกtevilnih pripovedk in pravljic, legend in ljudskih modrosti. Ne brez razloga, saj je prilagodljiva ลพival, ki se prebrisano izmuzne iz ลกtevilnih zagat, ลพal pa je ลกe vedno v nevarnosti tudi zaradi ฤloveลกkega pohlepa po njenem prelepem koลพuhu.

Kdo je lisica?

Lisica (navadna ali rdeฤa lisica โ€“ Vulpes vulpes) poseljuje razliฤne ลพivljenjske prostore. Tako je tudi v Sloveniji, kjer se naseljuje vse od morske obale pa do Prekmurja. V gorah ลพivi vse do gozdne meje ali celo do viลกine 2500 m. Izmed vseh zveri je najbolj razลกirjena po svetu. Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo koลพuhi razliฤnih barvnih odtenkov. Ta simpatiฤna ลพival spada v druลพino psov in red zveri. V to isto skupino so vkljuฤeni tudi volkovi, ลกakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.

Pri hrani in ลพivljenjskem prostoru ni izbirฤna, tudi pri tem je namreฤ prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka ยปzvitorepkaยซ. Je predvsem noฤna ลพival, zlasti jeseni in pozimi pa jo lahko vidimo tudi podnevi. ฤŒeprav je na nizkih nogah, urno teฤe in dela dolge (3โ€’4 m) skoke. Je dokaj dobra plavalka, po poloลพnejลกih deblih pa lahko tudi pleza. Poleg voha ima lisica tudi izvrsten sluh in lahko sliลกi cviljenje miลกi na razdalji stotih metrov. Lisiฤke med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj ลกirokim naborom razliฤnega oglaลกanja. sporazumevajo se tudi z vonjavami, urinom in fekalijami, s katerimi oznaฤujejo svoja podroฤja in hrano.

Brlog lisice
Brlog lisice ima ลกtevilne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne.

Znaฤilnosti

Njeno podolgovato vitko telo nosijo razmeroma kratke taฤke, na glavi pa ima dva zelo gibljiva ลกilasta uhlja in ozek koniฤast smrฤek z redkimi dolgimi dlakami. Koลพuh ima rdeฤe-rjave barve, vrat in trebuh sta bela, spodnji del nog in konca uhljev pa so temni. Velikost in obarvanost lisice sta zelo spremenljivi. Lisice iz toplih obmoฤji so manjลกe, imajo pa tudi temnejลกi trebuh. Njen rep je dolg in koลกat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Samci so veฤji in tehtajo tudi do 10 kg. Naseljujejo predele Evrope, Severne Amerike, Severne Afrike in veฤjega dela Azije.

Okrog leta 1850 so jo naselili tudi v Avstralijo, v Veliki Britaniji pa se vse bolj prilagaja celo ลพivljenju v velikih mestih. Prilagodljiva vrsta poseljuje gozdove, obdelovalne povrลกine in predmestno okolje, najbolj pa ji ustreza kombinacija gozda in odprtega terena. Zelo pogosto se zadrลพuje v bliลพini ฤloveลกkih naselij, tudi ob velikih mestih. ลฝivi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjลกih skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisiฤino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuลกฤeno jazbino. Brlog ima ลกtevilne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno ลพivljenjsko obmoฤje meri od 2,5 do 15 km2.

Lisica in koลพuh
Lisico ลกe vedno preganjajo in lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna.

ลฝivljenje lisic

Lisica jรฉ vse, okrog hodi v glavnem ponoฤi in lovi plen, iลกฤe odpadke in mrhovino. Veฤino njene hrane sestavljajo glodavci (do 90 %), jรฉ pa ลกe ptiฤe, ลพabe, rake, polลพe, ลพuลพelke in njihove liฤinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje pribliลพno 500 g hrane. Pari se enkrat ali dvakrat letno, navadno pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 (najveฤ 12) golih in slepih mladiฤev, ki ob rojstvu tehtajo ลกibkih 60โ€’150 g. Mladiฤi zaฤno zapuลกฤati brlog, ko so stari 4โ€’5 tednov, pri petih mesecih so ลพe samostojni, pri njihovi vzreji pa pomaga tudi lisjak. ลฝivljenjska doba lisic je do 12 let in veliko veฤ je samcev kot samiฤk.

Njeni naravni sovraลพniki so volk, ris in planinski orel. Mladiฤem sta nevarna ลกe kragulj in velika uharica. Poleg njenih naravnih sovraลพnikov tudi tukaj ne moremo mimo ฤloveลกkega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiลพa, ki ga nudi krzno razliฤnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plaลกฤe, jakne, ovratnike, manลกete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na ลกkornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblaฤila tako ลกe vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer naฤrtno vzrejajo ลพivali, med njimi tudi lisice.

Proti temu se bori vse veฤ ljudi, ki ljubijo ลพivali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega ลพivljenja, brez krutega ฤloveลกkega poseganja in okoriลกฤanja. Nekatere drลพave so krznarske farme ลพe prepovedale, vendar Slovenije ลพal ลกe ni med njimi! K vsemu temu dodajmo ลกe, da je za krznen plaลกฤ potrebno ubiti 15โ€’20 lisic. Ob upoลกtevanju dejstva, da se v danaลกnjem ฤasu dobijo izvrstni ponaredki krzna, je to preprosto samo krutost. Je ฤlovek res popolnoma izgubil stik z naravo?!

Lisica
Sorodni rod so polarne lisice (Vulpes lagopus).

Lisica in steklina

Lisica je sicer glavni prenaลกalec silvatiฤne stekline. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako ลพivali kot ljudi in jo poznamo ลพe tisoฤletja. Prenaลกa se zlasti z ugrizom, izpostavljenost bolezni pa je mogoฤa tudi pri dotikuย  razpokane koลพe ali sluznice s slino okuลพene ลพivali. Ko se razvijejo ลพivฤni znaki bolezni, se steklina zakljuฤi s smrtjo okuลพene ลพivali ali ฤloveka. Z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini (leta 1947) in zaradi strogih veterinarskih ukrepov (kontumac, nadzor potepuลกkih psov, obvezno cepljenje) je bila urbana steklina, ki jo prenaลกajo psi, izkoreninjena v 50-ih letih prejลกnjega stoletja.

Silvatiฤna oblika stekline, ki jo prenaลกajo lisice in se pojavlja tudi v Republiki Sloveniji, pa ลกe vedno predstavlja groลพnjo za prenos bolezni na domaฤe ลพivali in posredno tudi na ljudi. Zato se kot edina oblika boja proti tej bolezni uporablja oziroma izvaja cepljenje lisic. Zato bodite previdni in se umaknite, ฤe sreฤate lisico, ki sredi dneva hodi naokrog, se nebojeฤe pribliลพa hiลกam in ฤloveku ter postane napadalna. Zaradi stekline vsako leto po svetu umre veฤ kot 55.000 ljudi, veฤinoma otrok. Zato spomladi in jeseni izvajajo akcijo cepljenja lisic. S pomoฤjo posebej prilagojenih ลกportnih letal polagajo vabe s cepivi po celotnem obmoฤju Slovenije.

Lisica z mladiฤi

Legende o lisici

  • Kot prepeva ljudska pesem: ยปLisica je prav zvita zverยซ, je simbol zvitosti in premetenosti. Ni ga med nami, ki ne bi poznal te pesmice, kake basni ali pripovedke o lisici. Tu je zgovorna tudi vsem poznana prispodoba lisice s kuro v gobcu, ki je ลพe tradicija v marsikateri slikanici. Poznana je tudi v drugih kulturah. V basnih jo je kot tako predstavil ลพe Ezop, namreฤ kot uteleลกenje iskrivega duha ter z vsemi ลพavbami namazano. Predstavlja jo na duhovit naฤin, tako da jo vrednotimo pozitivno.
  • Krลกฤanstvo lisici ni naklonjeno. Oznaฤujejo jo kot greลกno in nemoralno, pohujลกljivo in neฤisto. Simbolizira celo hudiฤa, ki z zvijaฤami zavaja nedolลพne duลกe in jih spravlja v greลกna dejanja.
  • Stara izroฤila iz Amerike o lisici pravijo, da je nevarna zapeljivka in naj bi lahko povzroฤila obsedenost z demoni.
  • V mitologiji Indijancev naj bi pege na luni nastale zaradi spolnega obฤevanja med luno in nebeลกkim lisjakom, zato imajo lisico za junaka.
  • Takih in podobnih izroฤil je v razliฤnih kulturah ลกe veliko in so plod ฤloveลกke domiลกljije. Nenazadnje smo ji lastnosti, kot sta zvitost in pretkanost, nadeli ljudje, sama se s svojim ลพivalskim nagonom zgolj bori za preลพivetje. Vedeti pa moramo, da je s svojim naฤinom ลพivljenja in prehranjevanja nujno potreben sestavni del okolja. In ravno njena prilagodljivost ji nudi preลพivetje v svetu, ki mu vlada ฤlovek.
Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E