Lisica je simpatiฤna repata zver, ki je predmet ลกtevilnih pripovedk in pravljic, legend in ljudskih modrosti. Ne brez razloga, saj je prilagodljiva ลพival, ki se prebrisano izmuzne iz ลกtevilnih zagat, ลพal pa je ลกe vedno v nevarnosti tudi zaradi ฤloveลกkega pohlepa po njenem prelepem koลพuhu.
Kdo je lisica?
Lisica (navadna ali rdeฤa lisica โ Vulpes vulpes) poseljuje razliฤne ลพivljenjske prostore. Tako je tudi v Sloveniji, kjer se naseljuje vse od morske obale pa do Prekmurja. V gorah ลพivi vse do gozdne meje ali celo do viลกine 2500 m. Izmed vseh zveri je najbolj razลกirjena po svetu. Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo koลพuhi razliฤnih barvnih odtenkov. Ta simpatiฤna ลพival spada v druลพino psov in red zveri. V to isto skupino so vkljuฤeni tudi volkovi, ลกakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Pri hrani in ลพivljenjskem prostoru ni izbirฤna, tudi pri tem je namreฤ prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka ยปzvitorepkaยซ. Je predvsem noฤna ลพival, zlasti jeseni in pozimi pa jo lahko vidimo tudi podnevi. ฤeprav je na nizkih nogah, urno teฤe in dela dolge (3โ4 m) skoke. Je dokaj dobra plavalka, po poloลพnejลกih deblih pa lahko tudi pleza. Poleg voha ima lisica tudi izvrsten sluh in lahko sliลกi cviljenje miลกi na razdalji stotih metrov. Lisiฤke med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj ลกirokim naborom razliฤnega oglaลกanja. sporazumevajo se tudi z vonjavami, urinom in fekalijami, s katerimi oznaฤujejo svoja podroฤja in hrano.
Znaฤilnosti
Njeno podolgovato vitko telo nosijo razmeroma kratke taฤke, na glavi pa ima dva zelo gibljiva ลกilasta uhlja in ozek koniฤast smrฤek z redkimi dolgimi dlakami. Koลพuh ima rdeฤe-rjave barve, vrat in trebuh sta bela, spodnji del nog in konca uhljev pa so temni. Velikost in obarvanost lisice sta zelo spremenljivi. Lisice iz toplih obmoฤji so manjลกe, imajo pa tudi temnejลกi trebuh. Njen rep je dolg in koลกat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Samci so veฤji in tehtajo tudi do 10 kg. Naseljujejo predele Evrope, Severne Amerike, Severne Afrike in veฤjega dela Azije.
Okrog leta 1850 so jo naselili tudi v Avstralijo, v Veliki Britaniji pa se vse bolj prilagaja celo ลพivljenju v velikih mestih. Prilagodljiva vrsta poseljuje gozdove, obdelovalne povrลกine in predmestno okolje, najbolj pa ji ustreza kombinacija gozda in odprtega terena. Zelo pogosto se zadrลพuje v bliลพini ฤloveลกkih naselij, tudi ob velikih mestih. ลฝivi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjลกih skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisiฤino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuลกฤeno jazbino. Brlog ima ลกtevilne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno ลพivljenjsko obmoฤje meri od 2,5 do 15 km2.
ลฝivljenje lisic
Lisica jรฉ vse, okrog hodi v glavnem ponoฤi in lovi plen, iลกฤe odpadke in mrhovino. Veฤino njene hrane sestavljajo glodavci (do 90 %), jรฉ pa ลกe ptiฤe, ลพabe, rake, polลพe, ลพuลพelke in njihove liฤinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje pribliลพno 500 g hrane. Pari se enkrat ali dvakrat letno, navadno pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 (najveฤ 12) golih in slepih mladiฤev, ki ob rojstvu tehtajo ลกibkih 60โ150 g. Mladiฤi zaฤno zapuลกฤati brlog, ko so stari 4โ5 tednov, pri petih mesecih so ลพe samostojni, pri njihovi vzreji pa pomaga tudi lisjak. ลฝivljenjska doba lisic je do 12 let in veliko veฤ je samcev kot samiฤk.
Njeni naravni sovraลพniki so volk, ris in planinski orel. Mladiฤem sta nevarna ลกe kragulj in velika uharica. Poleg njenih naravnih sovraลพnikov tudi tukaj ne moremo mimo ฤloveลกkega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiลพa, ki ga nudi krzno razliฤnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plaลกฤe, jakne, ovratnike, manลกete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na ลกkornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblaฤila tako ลกe vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer naฤrtno vzrejajo ลพivali, med njimi tudi lisice.
Proti temu se bori vse veฤ ljudi, ki ljubijo ลพivali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega ลพivljenja, brez krutega ฤloveลกkega poseganja in okoriลกฤanja. Nekatere drลพave so krznarske farme ลพe prepovedale, vendar Slovenije ลพal ลกe ni med njimi! K vsemu temu dodajmo ลกe, da je za krznen plaลกฤ potrebno ubiti 15โ20 lisic. Ob upoลกtevanju dejstva, da se v danaลกnjem ฤasu dobijo izvrstni ponaredki krzna, je to preprosto samo krutost. Je ฤlovek res popolnoma izgubil stik z naravo?!
Lisica in steklina
Lisica je sicer glavni prenaลกalec silvatiฤne stekline. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako ลพivali kot ljudi in jo poznamo ลพe tisoฤletja. Prenaลกa se zlasti z ugrizom, izpostavljenost bolezni pa je mogoฤa tudi pri dotikuย razpokane koลพe ali sluznice s slino okuลพene ลพivali. Ko se razvijejo ลพivฤni znaki bolezni, se steklina zakljuฤi s smrtjo okuลพene ลพivali ali ฤloveka. Z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini (leta 1947) in zaradi strogih veterinarskih ukrepov (kontumac, nadzor potepuลกkih psov, obvezno cepljenje) je bila urbana steklina, ki jo prenaลกajo psi, izkoreninjena v 50-ih letih prejลกnjega stoletja.
Silvatiฤna oblika stekline, ki jo prenaลกajo lisice in se pojavlja tudi v Republiki Sloveniji, pa ลกe vedno predstavlja groลพnjo za prenos bolezni na domaฤe ลพivali in posredno tudi na ljudi. Zato se kot edina oblika boja proti tej bolezni uporablja oziroma izvaja cepljenje lisic. Zato bodite previdni in se umaknite, ฤe sreฤate lisico, ki sredi dneva hodi naokrog, se nebojeฤe pribliลพa hiลกam in ฤloveku ter postane napadalna. Zaradi stekline vsako leto po svetu umre veฤ kot 55.000 ljudi, veฤinoma otrok. Zato spomladi in jeseni izvajajo akcijo cepljenja lisic. S pomoฤjo posebej prilagojenih ลกportnih letal polagajo vabe s cepivi po celotnem obmoฤju Slovenije.
Legende o lisici
- Kot prepeva ljudska pesem: ยปLisica je prav zvita zverยซ, je simbol zvitosti in premetenosti. Ni ga med nami, ki ne bi poznal te pesmice, kake basni ali pripovedke o lisici. Tu je zgovorna tudi vsem poznana prispodoba lisice s kuro v gobcu, ki je ลพe tradicija v marsikateri slikanici. Poznana je tudi v drugih kulturah. V basnih jo je kot tako predstavil ลพe Ezop, namreฤ kot uteleลกenje iskrivega duha ter z vsemi ลพavbami namazano. Predstavlja jo na duhovit naฤin, tako da jo vrednotimo pozitivno.
- Krลกฤanstvo lisici ni naklonjeno. Oznaฤujejo jo kot greลกno in nemoralno, pohujลกljivo in neฤisto. Simbolizira celo hudiฤa, ki z zvijaฤami zavaja nedolลพne duลกe in jih spravlja v greลกna dejanja.
- Stara izroฤila iz Amerike o lisici pravijo, da je nevarna zapeljivka in naj bi lahko povzroฤila obsedenost z demoni.
- V mitologiji Indijancev naj bi pege na luni nastale zaradi spolnega obฤevanja med luno in nebeลกkim lisjakom, zato imajo lisico za junaka.
- Takih in podobnih izroฤil je v razliฤnih kulturah ลกe veliko in so plod ฤloveลกke domiลกljije. Nenazadnje smo ji lastnosti, kot sta zvitost in pretkanost, nadeli ljudje, sama se s svojim ลพivalskim nagonom zgolj bori za preลพivetje. Vedeti pa moramo, da je s svojim naฤinom ลพivljenja in prehranjevanja nujno potreben sestavni del okolja. In ravno njena prilagodljivost ji nudi preลพivetje v svetu, ki mu vlada ฤlovek.