Ajdovi žganci so tradicionalna slovenska jed, ki jih že vsi dobro poznamo, tokrat pa smo jih pripravili na nekoliko drugačen način, s krompirjem, postrežemo pa jih lahko z domačim kislim zeljem ali z mlekom.
Sestavine:
350 g narezanega krompirja
450 g ajdove moke (bio z domačega mlina)
sol
700 ml vode
Priprava:
Krompir olupimo in narežemo na koščke. Damo ga v posodo, solimo, zalijemo z vodo in kuhamo, dokler ne zavre. Na to stresemo moko, kar v kupčku, na sredini naredimo s kuhalnico luknjo, da voda pronica skozi moko in vse to kuhamo kakih 20 min, da postane krompir mehak. Pregnetemo s tlačilko za krompir (morda vključite moža ali koga, ki je res močan, ker gre kar težko) … Ko je masa dobro pretlačena in je enotne strukture jo na leseni kuhalnici nastrgamo v skledo. Žgance postrežemo z dušenim kislim zeljem, repo, zelenjavno jiho ali obaro ali pa zgolj z dobrim domačim mlekom ali kislim mlekom. Seveda lahko zabelimo tudi z domačimi ocvirki.
*Količina vode je odvisna tudi od krompirja in ajdove moke. Rajši je damo kak deci, dva več za kuhanje, pa jo potem malce odlijemo, preden začnemo s tlačenjem in jo potem po potrebi dodajamo. Meni so bile tele mere v piko točne.
Narežemo krompir …V slanem kropu kuhamo krompir do vretja …Ajdova moka …Potem dodamo moko, naredimo v sredi luknjico …Ko je krompir kuhan, pretlačimo …Gre kar težko …Nastrgamo žgance s kuhalnice …Postrežemo z dušenim kislim zeljem …Ali domačim mlekom.
V Indiji je aromaterapija del starodavnega obširnega sistema filozofije in zdravilstva, ki se imenuje Ayurveda. V preteklem mesecu sem imela možnost na lastni koži preizkusiti, raziskati in primerjati oboje na svoji lastni koži.
Moje potovanje se je začelo v sredini meseca decembra na jugu Indije, v zvezni državi Kerali, ki je znana po močno razviti tradiciji Ayurvede. Ker sem imela že po tretjem dnevu tamkajšnjega bivanja prebavne težave, sem se odločila prepustiti ayurvedskim zdravnikom v cenjeni kliniki dr. Unikrishne v Kovalamu.
Zame so skrojili 8 dnevni program, ki je bil sestavljen iz 3 tretmajev dnevno ter posebnih zdravil za mojo prebavo. Tretmaji so bili različni in so vsebovali masažo celega telesa s stopali, Shirodharo (polivanje toplega olja po čelu), Kativasthi (“bazenček” iz testa napolnjen s toplim oljem), Kizhi (tapkanje in masaža z blazinicami prepojenimi z oljem in napolnjeni z različnimi rastlinami), ter moj najnovejši najljubši način sproščanja – Pizhichil ali oljna kopel (polivanje celotnega telesa s toplim oljem).
Prva stvar, ki je zelo različna od aromaterapevtskega pristopa je to, da olje pogosto pogrejejo na visoke temperature, kar je ravno nasprotno od aromaterapevtskega pristopa, kjer pazimo, da so osnovna olja hladno stiskana in na čim nižji temperaturi. Olja, ki jih uporabljajo v tej kliniki, je zdravnica Unikrishna pripravljala po dolgotrajnem postopku in to tako, da je v njih po nekaj dni zapovrstjo kuhala različne zdravilne rastline.
Rastline se uporabljajo v tretmanih na različne načine – od klasičnih tablet, napitkov, maceratov do eteričnih olj. Tudi način uporabe eteričnih olj je precej različen. Pogosto uporabljajo nerazredčena čista eterična olja kot npr. za masko za obraz za ohranjanje mladostnega izgleda, se celoten obraz namaže z eteričnim oljem sandalovine ter se pusti delovati preko noči in zjutraj nežno izpere z vodo.
Eterična olja uporabljajo oralno in v kulinariki, saj imajo bogato izbiro začimb. Preprost trik, ki ga tamkajšnji prebivalci uporabljajo je, da kapnejo kapljico ali dve eteričnega olja vetiverja v izdolbeno jabolko, ki ga pojedo, da ima njihov znoj vonj po afrodiziaku, kar vetiver vsekakor je. Uporabljajo jih kot parfume nanešene direktno na kožo, zato jih včasih prodajajo kar v majhnih stekleničkah, ki imajo na vrhu “roll-on” namesto kapalke.
Čeprav sem uživala v tretmanih moram povedati, da moje glavne težave niso uspeli rešiti. Po enem tednu terapij je bil moj želodec izmučen, razbolen ter občasno sem imela krče v črevesju. Predpostavljam, da je to posledica prehitrega in agresivnega pristopa, ki ni ustrezal mojemu organizmu. Na preostanek poti sem krenila z ayurvedskimi tabletami za prebavo in že prvi dan sem imela močne bolečine in krče, tako da sem se odločila prenehati s tabletami in začela jesti samo juho ter soparjen riž. Po nekaj dnevih diete in ob uporabi mojih predragih eteričnih oljih rožmarina in poprove mete, se je moj želodec umiril. Še enkrat sem se ponovno prepričala v moč eteričnih olj in v to, da je pogosto manj bolje kot več.
Kuskus z bučkami je dokaj hitro pripravljena jed, le kuhanje kuskusa vzame nekaj časa. Sicer pa super zadeva, če imate radi bučke in kuskus.
1 večja skodela kuhanega kus kusa
1 bučka, (cukini)
5 – 7 žlic paradižnikove mezge
sol
olje
začimbe po želji, če je začinjena že paradižnikova mezga, pa niti ni potrebno.
Bučko očistimo in narežemo na koščke. Na treh žlicah olja popražimo bučko, dodamo paradižnikovo mezgo, popražimo, nato dodamo še kus kus. Dobro premešamo, po potrebi dolijemo malček vode. Dobro popražimo, da se pregreje, vseskozi mešamo. Postrežemo s solato, lahko tudi posujemo s parmezanom.
Narezane bučke ...Skuhamo kuskusBučke popražimo ...Dodamo paradižnikovo mezgo ...... in nato še kus kus ...Vse skupaj premešamo in popražimo ...
Dr. Jim Kelmun, zdravnik alternativne medicine je imel svoj poseben recept za zdravljenje raka, ki ga je predpisal ljudem, obolelim za rakom, ki jim zdravniki niso več mogli pomagati. Zapisano je, da naj bi jih veliko ozdravilo prav s tem Kelmunovim receptom. Ali je mogoče, da tako preprosta sestavina kot je soda bikarbona lahko premaga bolezen kot je rak?
Soda drastično poveča alkalnost oziroma bazičnost organizma.
“Zdravniki so mi rekli, da mi je ostalo le še največ 6 mesecev življenja, vendar je po nekaj mesecih s pomočjo zdravljenja z metodo Dr. Kelmuna rak izginil, kar je tudi dokumentirano s posnetki” Pravi eden izmed njegovih ozdravljenih bolnikov, Ian Roadhouse.
Soda bikarbona, javorjev sirup in rak – kako deluje?
Sama ideja mešanice sode bikarbone in javorjevega sirupa je se mogoče zdi marsikomu čudna ali celo smešna, saj se celice raka hranijo s sladkorjem, vendar v tem primeru sladkor deluje na drugačen način. Rakave celice sladkor v krvi s pridom izkoristijo zaužit za svojo rast in razmnoževanje, vendar jih soda bikarbona, ki jo zaužijemo skupaj s sirupom ubije. Javorjev sirup deluje v tem primeru tako, da poveča nivo sladkorja v krvi in pri tem nastane reakcija, kot bi sodo bikarbono vbrizgali direktno v celice.
Za predstavo je dr. Jim Kelmun razložil, da je terapija s sodo bikarbono in javorjevim sirupom deluje kot kemoterapija, ki ubija rakave celice, vendar brez stranskih učinkov in poškodb organizma. Seveda je pomembno, da se terapije izvaja pod nadzorom zdravnika oziroma zdravilca, nikaor pa se je ne smemo lotiti kar sami.
Kako poteka terapija proti raku s sodo bikarbono in priprava recepta?
Zmešamo 1 merico sode bikarbone s 3 mericami javorjevega sirupa, se pravi mešanica v razmerju 1:3.
Mešanico kuhamo in ves čas mešamo na zmernem ognju 10 minut.
Vzamemo 3 čajne žličke na dan, 1-2 meseca.
V času terapije se izogibamo mesa, sladkorja in bele moke.
Soda bikarbona brez aluminija je po zapisih alternativnih zdravilcev efektivno zdravilo proti raku. Soda drastično poveča alkalnost oziroma bazičnost organizma, kar dovaja v rakave celice več kisika, kot ga lahko sprejmejo. Dejstvo je, da rakave celice ne morejo preživeti z velikimi količinami kisika v krvi, raziskave pa so pokazale, da soda bikarbona resnično dobro uravnava pH vrednost celic v našem telesu.
V današnjih časih se pojavlja vse več naravnih zdravil proti narazličnejšim boleznim, saj ljudje iščemo odgovore in zdravje v naravi, katere del smo tudi mi sami. Vedeti pa moramo, da ne glede za kakšno zdravljenje se odločimo, mora le-to potekati pod nadzorom zdravnika ali homeopata, če se odločimo za alternativne oblike zdravljenja.
Vse bolj se ljudje nagibajo k ideji o večji samooskrbi, lokalno pridelani hrani, ekološki pridelavi, vse skupaj je že koga premamilo, da bi si omislil svoj lastni vrt.
Kako začeti vrtnariti?
Kje začeti in kako pripraviti tla, pravzaprav najprej, kje dobiti obdelovalno zemljo. Morda starejši sosedje ne zmorejo več obdelovati vrta, pa vam ga bodo odstopili. Primerno parcelo lahko poiščemo pri kmetu, če se odloči, da bo del parcele oddal v najem, ali povprašamo za najem na Skladu kmetijskih zemljišč, kjer imajo za najem sicer prednost kmetje s statusom, ampak kakšna parcela pa se bo le našla. Parcele, ki so naprodaj, pa so objavljene na portalih upravnih enot, skratka, možnosti je več.
Marsikdo si želi vsaj košček zemlje za svoj lasten vrt ali vrtiček.
Ko dobimo košček za naš vrt, pa lahko, če sodimo med bolj natančne ljudi, vzamemo vzorec zemlje in ga odnesemo na analizo, kjer nam bodo točno zapisali, kakšna prehranjenost je na naših tleh. Lahko pa se prepustimo toku ter eno leto poskušamo pridelati in se sproti učiti, kako in kaj.
Izkoristimo rodovitne koščke zemlje za vrt
Vsak košček zemlje ni primeren za pridelovanje vrtnin. Priporočljivo je, da ima naš košček južnejšo lego, tako bo ves dan obsijan s sončno svetlobo in bomo imeli lahko dolgo vrtnarsko sezono.
Na močvirnatem zemljišču nam tudi ne bo prav veliko uspevalo, prav tako na peščenih tleh ne. Na glinenih tleh imajo seveda dovolj vode, pa vendar to ni dobro v deževnih dneh, ko voda zastaja in se rastline zaradi pomanjkanja kisika v tleh praktično zadušijo in propadejo. Primerno je nekje vmes, med peščenimi in glinenimi. Kako ugotovimo, kakšna tla so, je precej preprosto: mokro zemljo stisnemo v pest in če ko pest razklenemo, ostane ena sama kepa, pomeni, da je zemlja preveč glinasta, če povsem razpade, da je preveč peščena, če pa od kepe samo posamezni deli odpadejo, je ravno pravšnja. Idealno je, da so tla od 30 do 40 centimetrov globoka, tako imajo korenine optimalen prostor za rast in razvoj ter z lahkoto absorbirajo vodo in hranila. Tudi na plitvejši zemlji imamo lahko vrt, saj se rastline do neke mere prilagodijo rastnim razmeram. Tla morajo biti še humusna, z optimalno vsebnostjo dušika, kalija in fosforja, makroelementov, ne smejo pa izostati niti drugi elementi.
Preverite kakovost tal
Tla v slabem stanju (z malo hranili in z malo humusa) ali težka tla lahko izboljšamo. Tu imamo v mislih povsem naravne postopke, ki so bili in so še vedno osnova dobre kmetijske prakse, velikih in malih kmetov. Izboljšanje tal oziroma ohranjanje rodovitnosti tal lahko izvedemo na več načinov: z dodajanem zrelega komposta, z dodajanjem zrelega uležanega hlevskega gnoja, kasneje še z zelenim gnojenjem (gnojenjem s pomočjo rastlin, ki jih pustimo na vrtnih tleh, kjer zrastejo).
V jesensko zimskem času je ravno pravi trenutek, da poiščemo primerno parcelo, košček svojega vrta. Ko ga najdemo, ga ali prekopljemo z vilami ali posujemo z obilico zrelega komposta ali preperelega hlevskega gnoja. Preostali čas zime pa naredimo plan setve in saditve rastlin.
Gersonova terapija je alternativna metoda zdravljenja, ki jo je razvil dr. Max Gerson v začetku 20. stoletja. Ta terapija temelji na prepričanju, da lahko telo samo sebe ozdravi, če mu zagotovimo prave pogoje, kot so pravilna prehrana, razstrupljanje in dopolnilna terapija.
Kaj je Gersonova terapija?
Gersonova terapija je celostni pristop k zdravljenju, ki vključuje strogo dieto, razstrupljanje telesa in uporabo naravnih dopolnil. Dr. Max Gerson je verjel, da številne kronične bolezni, vključno z rakom, izvirajo iz prehranskih pomanjkljivosti in kopičenja toksinov v telesu. Njegova terapija je zasnovana tako, da obnovi naravno ravnovesje telesa in okrepi imunski sistem, kar omogoča telesu, da se bori proti boleznim.
Osnovna načela Gersonove terapije
1. Stroga dieta
Prehrana je osrednji del Gersonove terapije. Dieta temelji na uživanju svežega, ekološko pridelanega sadja in zelenjave ter izogibanju predelani hrani, soli, sladkorju, maščobam in mesu. Pomemben del prehrane so tudi sveže iztisnjeni sokovi, ki jih bolniki pijejo večkrat na dan. Ti sokovi so bogati z vitamini, minerali in encimi, ki naj bi pomagali pri razstrupljanju telesa in obnovi zdravja.
2. Razstrupljanje
Drugi ključni element Gersonove terapije je razstrupljanje telesa. Gerson je verjel, da je kopičenje toksinov v telesu glavni vzrok za številne bolezni. Zato terapija vključuje različne metode razstrupljanja, kot so klistirji z ekološko pridelano kavo, ki naj bi pomagali očistiti jetra in spodbujati izločanje toksinov.
3. Naravni dodatki
Poleg stroge diete in razstrupljanja Gersonova terapija vključuje tudi uporabo naravnih dodatkov, kot so kalijev jodid, encimi trebušne slinavke in vitaminski dodatki. Ti dodatki naj bi pomagali obnoviti ravnovesje hranil v telesu in podpreti imunski sistem.
Prednosti in slabosti Gersonove terapije
Prednosti
Naravni pristop: Gersonova terapija temelji na naravni prehrani in razstrupljanju, kar je lahko privlačno za tiste, ki iščejo alternativne metode zdravljenja brez uporabe kemikalij in zdravil.
Holistični pristop: Terapija obravnava celotno telo in ne le simptomov bolezni, kar lahko vodi do izboljšanja splošnega zdravja in počutja.
Podpora imunskemu sistemu: Z uživanjem hranilno bogate hrane in naravnih dodatkov terapija spodbuja imunski sistem, kar lahko pomaga pri boju proti boleznim.
Slabosti
Pomanjkanje znanstvenih dokazov: Čeprav so nekateri bolniki poročali o izboljšanju zdravja z uporabo Gersonove terapije, ni dovolj znanstvenih dokazov, ki bi podprli njeno učinkovitost pri zdravljenju raka in drugih hudih bolezni.
Stroga dieta: Gersonova dieta je zelo restriktivna in zahteva veliko predanosti ter časa za pripravo obrokov in sokov. To lahko predstavlja izziv za nekatere bolnike.
Potencialna tveganja: Nekateri elementi terapije, kot so klistirji s kavo, lahko predstavljajo zdravstvena tveganja, zlasti če se ne izvajajo pravilno.
Zgodovina in razvoj gersonove terapije
Max Gerson je do smrti, do leta 1959,ko je bil star 78 let, razvijal in izboljševal svojo prehransko terapijo.
Dr. med. Max Gerson je bil leta 1920 s svojo prehransko terapijo (Gersonova terapija) daleč pred časom. Takrat ni bilo na voljo nobene utemeljitve v zdravstveni literaturi, da bi pojasnila, kako lahko prehranska terapija učinkuje tako pri kroničnih kot tudi pri nalezljivih bolezni. Vendar so se kmalu začeli pojavljati spodbudni rezultati pri že napredujoči tuberkulozi, pri boleznih srca, migrenah, pri raku … in te rezultate so objavili kot pomemben prispevek k zdravljenju v recenzirani medicinski literaturi. Prvič je bil članek na temo raka omenjen leta 1945.
Max Gerson je do smrti, do leta 1959,ko je bil star 78 let, razvijal in izboljševal svojo prehransko terapijo. Njegov najbolj znani pacient je bil dr. Albert Schweitzer, ki ga je pri njegovih 75. letih ozdravil diabetesa. Dr. Schweitzer se je vrni v svojo afriško bolnišnico, dobil Nobelovo nagrado in delal do 90. leta starosti.
Različne bolezni sodobnega časa
Rak, artritis in druge degenerativne bolezni se običajno pojavljajo v zahodnih civilizacijah, redko pa v civilizacijah, ki jim pravimo »primitivne«. V teh kulturah so se te bolezni pojavile takrat, ko so uvedli sodobno pakirano hrano in dodatke za podaljševanje uporabnosti.
Max Gerson je dejal »Ostanite v stiku z naravo in njeni zakoni vas bodo varovali.« Menil je, da so degenerativne bolezni posledica toksičnosti hrane, vode in zraka.
Charlotte Gerson, hči dr. Gersona, je leta 1977 ustanovila Gersonov inštitut, neprofitno organizacijo s sedežem v San Diegu, v Kaliforniji. Namenjen je zagotavljanju izobraževanja in usposabljanja o zdravljenju z Gersonovo terapijo. Eden izmed njihovih programov je tudi usposabljanje za Gersonovega domačega terapevta, ki sem se ga udeležila tudi jaz.
Naloga Gersonovega terapevta je individualna pomoč ljudem, ki bi si radi pomagali z Gersonovo terapijo. Posamezniku oz. bolniku in njegovim bližnjim pomaga sestaviti primerno Gersonovo terapijo. Pomaga in svetuje mu pri pravilnem načrtovanju obrokov, pri pravilni pripravi zelenjavno-sadnih sokov, pri izbiri živil, pri pripravi kavnega klistirja, pri morebitnih priporočenih naravnih dodatkih, pri spopadanju z znaki reakcij, vključuje tudi psihološko podporo in je ključnega pomena za pravilen potek terapije. Gersonov terapevt vedno spoštuje in upošteva smernice Gersonovega zdravljenja.
Gersonov terapevt ne daje medicinskih nasvetov ali ne predpiše Gersonovega protokola, vendar nudi pomoč in podporo pri pravilnem izvajanju Gersovove terapije ter pomaga bolniku oz. njegovim bližnjim pri oblikovanju te terapije, najbolj prilagojene za določeno osebo.
Gersonova terapija je alternativna, nestrupena, varna in primerna terapija za naravno zdravljenje kroničnih bolezni, vseh novodobnih in degenerativnih zdravstvenih težav, najbolj pa je poznana po uspešnem zdravljenju raka.
Gersonova terapija obravnava vzroke bolezni: toksičnost in prehranske pomanjkljivosti. Učinkovito obravnava telo kot celoto in ne kot zdravljenje posameznih simptomov.
V zadnjih 60 letih si je na tisoče ljudi z uporabo Gersonove terapije ozdravilo številne bolezni, vključno s tistimi »neozdravljivimi«. Gersonova terapija je zelo uspešna pri diabetesu, boleznih srca, artritisu, avtoimunih boleznih in mnogih drugih (vključno z melanomom, rakom dojke, rakom prostate, rakom debelega črevesa, limfoma, rakom trebušne slinavke in še mnogih drugih).
Kako deluje Gersonova terapija
S terapijo naravno aktiviramo sposobnost našega telesa, da se zdravi samo, brez stranskih učinkov. O tem pričajo številni članki v spoštovani medicinski literaturi in pričevanja na tisoče ljudi, ki so se s to terapijo pozdravili. Gersonova terapija ima 60-letno zgodovino uspeha.
Gersonova terapija (v nadaljevanju GT) spodbuja naš lasten imunski sistem, da pozdravi raka, artritis, srčne bolezni, alergije in še veliko drugih degenerativnih bolezni. Od večine drugih metod zdravljenja se razlikuje po tem, da je GT popolnoma naravna. Sveži sok iz trinajstih komponent zagotavlja našemu organizmu potrebno količino encimov, mineralov in hranil za razgradnjo obolelega tkiva v telesu.
Vsak dan vnašamo v telo strupe iz zraka, ki ga dihamo, z vodo, ki jo pijemo, s hrano, ki jo pojemo, in z zdravili, ki jih uživamo. Ne samo, da je pomirjujoča misel,da lahko razstrupljamo telo na naraven način, temveč je to za zdravje tudi nujno potrebno.
Kako nam pomaga?
Gersonova terapija učinkuje zaradi regeneracije celic, ki se obnavljajo s pomočjo hranil iz iztisnjenih svežih zelenjavnih in sadnih sokov, ki jih je potrebno uživati vsako uro, 13-krat na dan. Pomanjkanje kisika v krvi povzroča mnoge degenerativne bolezni. Presnova se spodbuja tudi z dodajanjem joda, kalija in drugih dodatkov ter z izogibanjem živalskim maščobam, beljakovinam, natriju in drugim toksinom.
Zaradi degenerativnih bolezni telo ne more izločati odpadnih snovi. Posledično pride do odpovedi jeter in ledvic. Da bi to preprečili, Gersonova terapija uporablja intenzivno razstrupljanje telesa, regenerira jetra, aktivira imunski sistem in obnavlja za obrambo telesa bistvene stvari – encime, minerale in hormonski sistem. S kakovostno prehrano, priporočenimi prehranskimi dodatki in z večjo vsebnostjo kisika se telo razstruplja, izboljšuje se presnova, celice se regenerirajo in telo se samo laže bori proti boleznim.
Gerosnova terapija razstruplja telo
Nobeno zdravljenje ne učinkuje na vsakogar enako. Vemo, da ko vam postavijo diagnozo smrtno nevarne bolezni, želite zase najboljše zdravljenje, in prav je, da izbirate med različnimi možnostmi, ki jih dobro pretehtate. Večina vas zaupa družinskemu zdravniku, ki pa ima samo znanje o konvencionalnem zdravljenju in je včasih celo sovražen do alternativnih možnosti. Ne glede na to, koliko različnih mnenj slišite, med koliko možnostmi se odločate, morate izbrati sami in biti s svojo izbiro zadovoljni. Odločite se za terapijo, ki je za vas najbolj smiselna.
Večina terapij se osredotoča na zdravljenje posameznih simptomov, medtem ko ignorirajo povzročitelja bolezni. Gersonova terapija obravnava vzrok za nastanek bolezni. Čeprav menim, da je Gersonova terapija najbolj celovito zdravljenje, ne trdim, da ozdravi vse ali vsakogar. Prav tako je zelo pomembno, da se vsaka Gersonova terapija prilagodi individualnemu posamezniku, saj smo si med seboj zelo različni, kljub temu da so nam postavili enako diagnozo.
Ne začnite z Gersonovo terapijo brez upoštevanja knjige Charlotte Gerson ali brez strokovnega nadzora zdravnika oz. terapevta Gersonove terapije, če hodite na kemoterapijo, imate diabetes, metastaze v možganih, hude poškodbe ledvic, srčni spodbujevalnik, prsne vsadke, vijake oz. če ne morete normalno odvajati ali se normalno hraniti.
Bolniki morajo imeti možnost hranjenja, pitja in normalnega odvajanja.
Intenzivno razstrupljanje telesa
Priprava soka je bistveni sestavni del GT. Da bi zagotovili zanesljive rezultate, mora pacient kupiti ustrezen sokovnik.
Zelo pomemben del Gersonove terapije je pogosto razstrupljanje tkiva in krvi. To dosežete z različnimi sredstvi, predvsem z uporabo kavnega klistirja. Za preventivo pred boleznimi in dobro delovanje imunskega sistema je bazični prah zelo učinkovit.
Na Gersonovem inštitutu je mogoče dobiti dokumentirano znanstveno podlago za kavni klistir. Pacienti poročajo, da kavni klistir zmanjšuje bolečine in pospešuje celjenje. Spodbuja encimski sistem v črevesni steni in jetrih. Poveča sposobnost telesa za izločanje strupenih snovi iz okolja, ki so lahko tudi posledica kemoterapije ali drugih vzrokov.
Drugi način razstrupljanja je ricinusovo olje. Uporablja se kot dodaten stimulator pretoka žolča in za povečanje sposobnosti jeter za filtriranje krvi. Poleg tega prebavni encimi povečujejo absorpcijo snovi.
Sokovi in prehrana
Priprava soka je bistveni sestavni del Gersonove terapije. Da bi zagotovili zanesljive rezultate, mora pacient kupiti ustrezen sokovnik. Iz raziskave dr. Gersona je razvidno, da mora imeti bolnik z rakom dvostopenjski sokovnik z ločenim mlinčkom in hidravlično stiskalnico. Enostopenjski sokovnik ne zagotavlja enake kakovosti encimov, mineralov ter mikrohranil. Drugačni sokovniki se lahko uporabljajo le za vzdrževanje zdravja ali pri nerakavih diagnozah.
Prehrana pri GT je pri terapiji bistvenega pomena in ima naravno visoko vsebnost vitaminov, encimov, mikrohranil in zelo nizko vsebnost natrija in maščob.
Prehrana vključuje trinajst kozarcev svežega soka iz surovega korenja, jabolk in zelenolistne zelenjave iz ekološke pridelave, tri vegetarijanske obroke iz sveže pripravljenega in ekološko pridelanega sadja,zelenjave in polnozrnatih žitaric. Tipičen obrok vključuje solato, kuhano zelenjavo, pečen krompir, zelenjavno juho in sok.
Vsi prehranski dodatki, ki se uporabljajo pri GT, so biološkega in organskega izvora. Zelo pomembno je tudi tisto, česar ne smemo uživati. Npr. nobene hrane živalskega izvora, nobene zapakirane, konzervirane in v naprej pripravljene hrane, sladkorja, moke, soje, jagod, avokada, kumaric, fižola, olj, oreščkov, popra, alkohola …
Če kdo trdi, da ne obstaja dieta za raka oz. katero drugo kronično bolezen, mu dajte mojo telefonsko številko. To je laž. Obstajajo zelo dobre diete za raka. Z mnogimi sem se rokoval, ki so zaradi ekstremne spremembe v prehrani ozdraveli. Lahko dokažem nasprotno. Zbral sem dovolj primerov in te paciente osebno poznam. Kadar govorimo o hranilih, potem hkrati govorimo tudi o energiji. (Lothar Hirneise)
Lothar Hirneise je priznani raziskovalec raka, predsednik nemškega združenja Ljudje proti raku. V Nemčiji je znan po svojem znanem E3 programu za zdravljenje rakavih bolnikov. Njegova zadnja knjiga‘Kemoterapija zdravi raka in Zemlja je plošča’ je v Nemčiji v le nekaj mesecih postala knjižna uspešnica. V knjigi so objavljeni rezultati njegovih raziskav o več kot stotih alternativnih terapijah raka, prav tako pa tudi njegove osebne izkušnje, zaključki in modrost, ki si jih je nabral ob srečanjih tako s številnimi rakavimi bolniki kot tudi s preživelimi pacienti. Terapija, ki jo priporoča tudi on, je Gersonova terapija.
(Nikomur ne svetujem, naj opusti konvencionalno zdravljenje. Vsak se odloči sam zase. To je le moje mnenje, ki je posledica videnih in slišanih študij, raziskav neodvisnih laboratorijev, priznanih zdravnikov in številnih obolelih za rakom in drugimi novodobnimi boleznimi, ki si pomagajo tudi po drugačni poti. Vsekakor upoštevajte navodila vašega zdravnika, vendar ne pozabite na priporočeno prehrano in možne dodatke. Marsikaj lahko ob predpisanem zdravljenju naredite tudi sami kot podporo k konvencionalnemu zdravljenju).
Popularnost veganskega načina prehranjevanja je vedno večja in je že skoraj prerasla popularnost vegetarijanstva. Z veganskim načinom prehranjevanja ohranjamo čisto okolje, ne izkoriščamo drugih bitij, poleg tega pa še zdravo jemo.
Veganstvo še bolj kot vegetarijanstvo poleg zdravstvene komponente poudarja tudi etično plat prehranjevanja. Vegani se izogibajo prehranjevanju, pitju, nošnji ali kakršni koli drugi uporabi živalskih proizvodov oziroma materialov, prav tako pa ne uporabljajo proizvodov, katerih nastajanje vključuje izkoriščanje živali. Veganski način prehranjevanja iz jedilnika razen mesa izloča tudi jajca, mleko in med.
Kaj sploh jedo vegani?
Kaj jedo vegani?
Jedilnik sestavljajo sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski –, ki imajo vsaka svoje značilnosti. Makrobiotiki (beseda je sestavljanka iz makro – velik, bios – življenje) se naslanjajo na tradicionalno japonsko kuhinjo. Poleg veganskega nabora sestavin makrobiotika vključuje tudi posebnosti pri načinu uživanja hrane. Makrobiotiki hrano jedo počasi in jo vedno temeljito prežvečijo. Uživajo sezonske pridelke in kupujejo lokalno. Nekateri v prehrano vključujejo ribe, večina pa se drži načel veganstva. Presnojedci jedo hrano rastlinskega izvora, pripravljeno brez pretiranega segrevanja. Tudi nekateri presnojedci jedo hrano živalskega izvora, vendar je veliko število presnojedcev hkrati veganov. Ayurvedska dieta v osnovi ni popolnoma veganska, saj vključuje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, jo pa z ustreznimi predelavami uživajo mnogi vegani. Bistvo ayurvedske diete je delitev ljudi na tri različne telesne tipe, vato, kapo in pito, ki imajo vsak svoje prehranske zakonitosti.
Prednosti veganstva
Vegani vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, fitosnovi in antioksidantov kot večina mesojedcev. Veganski način prehranjevanja varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Vegani imajo manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom ter manj verjetno zbolevajo za srčnimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah veganska dieta preprečuje in celo zdravi nekatere vrste raka. Vegani prispevajo k ohranjanju okolja. Največji onesnaževalec okolja namreč niso izpuhi iz avtomobilov ali dimnikov, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drugi proizvod. Po podatkih ZN-a iz leta 2006 globalno gojenje goveda proizvede več toplogrednih plinov kot vse oblike transporta skupaj. Junija 2010 je ZN objavil raziskavo, ki navaja, da se uživanje mesa povečuje v državah v razvoju hkrati z zviševanjem standarda. Študija spodbuja globalni premik proti veganstvu in ga navaja kot nujen korak za zaustavitev globalnega segrevanja.
Je veganstvo zdravo?
V zadnjih mesecih je Slovenijo pretresla smrt dojenčka, katerega starša sta vegana. Dogodek je znova obudil polemike o tem, ali je veganski način prehranjevanja zdrav ali ne. Mnenja stroke so deljena. Mnoge strokovne ustanove so veganski način prehranjevanja potrdile za zdravju koristnega, nekatere vsaj za zdravju nenevarnega, če se za takšen način prehranjevanja odločite v odrasli dobi. Koristi veganskega načina prehranjevanja pri varovanju pred nekaterimi boleznimi potrjujejo tudi največji nasprotniki veganstva. Načeloma težava veganskega načina prehranjevanja ni v tem, da bi ne bilo zdravo, pač pa v dejstvu, da morajo vegani ves čas paziti, da vnašajo v telo vse snovi, ki jih le-to potrebuje. Snovi, katerih vnos morajo še posebej skrbno spremljati, so kalcij, beljakovine, železo …
Kalcij
Ker vegani ne jedo mlečnih izdelkov, je nujno, da najdejo nadomestila za kalcij v rastlinski prehrani. WHO priporoča minimalno od 400 do 500 miligramov kalcija na dan. Kalcij je pomemben za ohranjanje bazičnosti v telesu. Kadar je telo zaradi nezdravega načina prehranjevanja preveč zakisano (npr. ob uživanju mlečnih izdelkov, gaziranih pijač, sladkorja), telo črpa kalcij iz kosti, da bi povrnilo ravnotežje med kislim in bazičnim. Zaužijte vsaj tri porcije veganske hrane, bogate s kalcijem, na dan, izogibajte se gaziranim pijačam in kofeinu, ker jemljejo telesu kalcij. Izbirajte hrano, v kateri je poleg kalcija tudi vitamin D, na primer riž, sojo, pomarančni sok in žitarice. Privoščite si prigrizke iz mandljev in fig, ki so bogati s kalcijem.
Beljakovine, železo
Poleg kalcija je za vegane pomembno, da v telo vnesejo dovolj beljakovin. Delite svojo težo z 0,8 in dobili boste število gramov beljakovin, ki jih vaše telo potrebuje na dan. Povprečen odrasel moški jih potrebuje najmanj 56, povprečna odrasla ženska pa najmanj 46 gramov na dan. Železo, nujno potrebno za nastanek hemoglobina – to je snov, odgovorna za prenos kisika v krvi –, vnašajte posebej pozorno, saj veliko veganov in vegetarijancev trpi za pomanjkanjem železa. Železo rastlinskega izvora se ob prisotnosti vitamina C v telesu absorbira še posebej hitro – kar šestkrat hitreje, kot če v telo ne vnesemo C vitamina. Pozorni bodite tudi na to, da v telo vnesete dovolj vitaminov B kompleksa, ki ga med drugim dobite v soji in sojinih izdelkih, ter na vnos primerne količine cinka in vitamina D.
Kako kuhamo vegansko
Da bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.
Veganski jedilnik
Prehod iz mesnega načina prehranjevanja na veganstvo ne pomeni, da se morate odreči jedem, ki jih imate radi. Številni klasični recepti se (z nekaj ključnimi zamenjavami sestavin) odlično obnesejo tudi na veganskem jedilniku. Jajca lahko na primer nadomestite s tofujem, pri čimer ¼ skodelice zmletega tofuja nadomesti eno jajce. Ob zamenjavi jajc s tofujem je dobro receptu dodati nekaj več pecilnega praška, kot predpisuje originalni recept. Drugo odlično nadomestilo za jajca, kadar so ta v vlogi ‘lepila’, so zmečkane banane. 1/3 skodelice zmečkane banane nadomesti 1 jajce. Če menite, da boste pogrešali okus mesa, se lahko zatečete h gobam ali stročnicam, trgovine pa ponujajo tudi mesna nadomestka seitan in sojin protein TVP. Okus sira boste dobili pri kuhanju s pasto miso. Vegani se namesto k sladkorju (ki ni zdrav) in k medu (ki je živalskega izvora) pri pripravljanju sladic zatekajo k agavinemu nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz datljev, stevii in še nekaterim drugim nadomestkom.
Kako v trgovini?
Da se boste lažje znašli ob številnih izdelkih, ki jih ponujajo trgovine, bo za začetek najbolje, da se zanesete na nekatere preverjene certifikate. Veganske izdelke boste prepoznali po logotipih »certified vegan vegan.org«, »crueltyfreeandvegan« ali podobi skakajočega zajca z dvema zvezdicama. Pri izdelkih, ki certifikata nimajo, bodite pozorni na posamezne sestavine. Odličen seznam sestavin, ki jih vegan sme oziroma ne sme uživati, najdete na spletni strani www.caringconsumer.com. Med sestavinami, ki se jim morate kot vegan zanesljivo izogibati, so albumen (narejen je iz jajc, mleka in živalske krvi), kazein (protein iz kravjega mleka), pepsin, karmin (rdeči pigment, narejen iz zmletih čebel) in methionin (kislina, ki jo dobijo iz jajc ali kravjega mleka), ki so vsi živalskega izvora.
V romantičnem grajskem okolju gradu Fala se je v soboto 14. 1. 2012 odvil prestižen sprejem, posvečen lastnikom in ljubiteljem gradov. Med izbranimi gosti se je zabavala tudi pisateljica Erika Erikson, ki je dogodek začinila s prebiranjem ‘vročih’ odlomkov iz knjige Izgubljena v ljubezni, izdane pri založbi Anu Elara.
Da je bil dogodek prava paša za oči tokrat ni poskrbela le očarljivo opremljena notranjost gradu, pač pa tudi oblačilna zapoved, ki je velevala naj si gostje nadenejo oblačila po stari grajski modi. V sobanah gradu Fala sta tako po več sto letih znova šuštela svila in saten damskih toalet, katerih lesket je izvrstno dopolnjeval mehak žamet, ki so si ga za to priložnost večinoma nadeli gospodje. Gostitelj, lastnik gradu Fala Milan Slavič je v vlogi grofa poskrbel, da se je ekstravagantna zabava odvijala kar se da v skladu z nekdanjimi šegami in navadami.
Pisateljica Erika Erikson in grof Milan Slavič
Po ogledu grajskih soban, grajske kuhinje in ječe, je zbrane povabil za mizo v prostorno jedilnico, kjer so doživeli pravo grajsko gostijo. Po starih receptih narejene jedi, ki sta jih v originalni stari grajski krušni peči mojstrsko pripravila grajska kuharja so se kar topile v ustih, slastni okusi pa so se odlično ujemali z vinom iz grajskih kleti, ki so ga gostje pili iz elegantnih srebrnih kupic. Razvajanje čutov se je nadaljevalo z veličastnim kitarskim koncertom renesančne in baročne glasbe izpod prstov priznanega kitarista ter recitacijami nekaterih znanih odlomkov velike slovenske literature. Piko na i je dogajanju dalo branje romantičnih odlomkov iz knjige Izgubljena v ljubezni, ki je goste tako navdušilo, da so ga želeli poslušati tudi, ko se je dogajanje preselilo iz jedilnice v salon. Ljubezenska pravljica, ki jo je ob soju sveč pred ogromnim gorečim kaminom v družbi grofa občuteno prebirala avtorica knjige Erika Erikson je bila izvrsten zaključek popolnega grajskega dne, kakršnih bi si, tako se je šušljalo med gosti, na gradu Fala v letu 2012 želeli še več.
Vse sestavine zmešamo v posodi. Masa je sicer mehka in drobljiva, najbolje, da jo dobro premešamo z roko, da se moka oprime kosmičev. Oblikujemo za oreh velike kroglice, jih sploščimo in polagamo na peki papir in jih pečemo na 180*c kakih 7 – 10 min.
Zakaj ne bi poskrbeli, da bomo mi in naši najbližji na svojo kožo nanašali naravne sestavine? Glede na to, da koža absorbira približno 60 % snovi, ki jih nanjo naneseno, res ni vseeno, s čim jo ‘hranimo’. In ker se trudimo, da bi nanjo nanašali kar čim manj kemikalij in nenaravnih snovi, povpraševanje po naravni kozmetiki narašča.
Tudi sami si lahko naredimo svojo domačo na
Svetlolaske
Med zmešajte z limoninim sokom in rumenjakom. Nanesite kot masko za lase, pustite učinkovati 20 minut, potem pa sperite. Lase po tem še šamponirajte in umijte.
Za močnejše lase
100 ml olivnega olja (seveda je najboljše domače) in en rumenjak si namažite na lase in spet pustite učinkovati 20 minut. Lase po tem še šamponirajte in umijte.
Maska za obraz
Navaden jogurt zmešajte z medom za suho kožo ali z limoninim sokom za mastno kožo in nanesite na obraz. Sperite po petnajstih minutah.
Za pomirjanje kože
V žlico kisle smetane dodajte malo naribanega korenja in limoninega soka ter žličko olivnega olja. Po dvajsetih minutah sperite.
Za olajšanje utrujenih nog
Kupite nerafinirano karitejevo ali kakavovo maslo, dodajte nekaj lističev poprove mete in kakšno kapljico eteričnega olja za lep vonj. Masko nanesite na stopala vse do gležnjev. Pustite, da noge mirujejo ali pa jih masirajte in čez dvajset minut sperite.
Sestavine:
Zame so skrojili 8 dnevni program, ki je bil sestavljen iz 3 tretmajev dnevno ter posebnih zdravil za mojo 
Prva stvar, ki je zelo različna od aromaterapevtskega pristopa je to, da olje pogosto pogrejejo na visoke temperature, kar je ravno nasprotno od aromaterapevtskega pristopa, kjer pazimo, da so osnovna olja hladno stiskana in na čim nižji temperaturi. Olja, ki jih uporabljajo v tej kliniki, je zdravnica Unikrishna pripravljala po dolgotrajnem postopku in to tako, da je v njih po nekaj dni zapovrstjo kuhala različne zdravilne rastline.
Je veganstvo zdravo?
Da bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.
