Javorjev sirup je kot nalašč za vas, če ste bolj sladkosnedne narave in se nikakor ne morete upreti sladkim stvarem. Ta sirup je naravno sladilo in je veliko bolj zdrav od navadnega sladkorja ter medu, saj vsebuje veliko večjo koncentracijo mineralov.
Zgodovina in procesiranje javorjevega sirupa
Zgodba o javorjevem sirupu sega daleč nazaj … Že Indijanci in ostala ameriška plemena v severovzhodnih predelih Združenih držav Amerike in iz jugovzhodne Kanade so uporabljali javorjev sok, ki so ga predelali v sirup. Postopek je bil dokaj enostaven, saj so v drevesno skorjo naredili zareze ali luknjice, iz katerih je pritekal sok, ki je sestavljen iz skoraj 90 %
vode. Sok so zbirali v posodah, narejenih iz brezovega lesa in ga nato segrevali z uporabo vročega kamenja (da je voda izhlapela, sok pa je ostal). V mrzlih mesecih so uporabili nekoliko drugačno in tudi hitrejšo metodo, in sicer so pustili, da je voda zmrznila in jo takšen način še lažje ločili od soka. Precej časa je javorjev sirup služil za trgovsko izmenjavo, saj je bil precej cenjen, vse dokler ga ni nekoliko izpodrinila uporaba sladkornega trsa.
Še preden so Evropejci naselili Severno Ameriko, so Indijanci že poznali dobre lastnosti javorjevega sirupa. Sladki drevesni sok so imenovali “sladka voda”, in čeprav o uporabi te vode ni znanega veliko, naj bi jo uporabljali za kuhanje jedi za poglavarja, navadno predvsem divjačine. Čeprav so bile jedi, skuhane v tej vodi, veliko bolj sladke, pa so že staroselci prepoznali izjemne lastnosti tega sirupa, saj je bil zelo hranilen in visokoenergijski. Sladilo so cenili do te mere, da so celo praznovali “sladko luno”, ki je bila prva polna luna spomladi. Praznovanje je vključevalo tudi “javorjev ples”.
Že v šestnajstem stoletju naj bi ga uporabljali tudi Evropejci, ki so odkrili tudi manj nasilen način pridobivanja sirupa kot prvotni naseljenci Severne Amerike, ki so v debla dreves delali široke in globoke zareze. Evropejci so zvrtali luknjo in pustili, da je skozi nastavljeno pipo sok iztekel v velika vedra, ki so že čakala na sladko vodo. Procesiranje se je skozi stoletja precej spreminjalo in napredovalo, v osnovi pa ostajalo enako. Od dvajset do petdeset litrov drevesnega soka je treba prevrevati na odprtem ognju, dokler ne ostane približno liter sirupa.
Javorjev sirup je navadno narejen iz drevesnega soka sladkornega javorja, rdečega javorja ali črnega javorja. V mrzlem vremenu namreč ta drevesa v svojih deblih in koreninah pred zimo shranijo škrob, ki se nato spremeni v sladkor in se potem spomladi dviga v drevesni sok. Tega pridobijo tako, da v debla zvrtajo luknje in pridobijo izločen sok, ki ga potem segrevajo, da nekaj vode izhlapi in tako pse dobi javorjev sirup v koncentrirani obliki.
V družini javorjevih dreves obstaja več različnih vrst, a le nekatera so primerna za pridobivanje kvalitetnega sladkorja za vse bolj priljubljen sirup. Drevo mora rasti približno 40 let, da doseže premer 30 centimetrov, saj je šele pri tej velikosti primeren za pridobivanje sladkega soka. Luknje, ki so pozorno in previdno zvrtane v deblo, ne povzročajo drevesu škode, saj se skorja zaraste. Če pomislimo, da naredimo iz približno 45 litrov javorjevega soka 1 liter sirupa, šele vemo, koliko vode je treba odstraniti in koliko lukenj navrtati! Iz enega drevesa lahko črpajo sok omejeno število dni, in sicer od štiri do šest tednov.
Sama izdelava javorjevega sirupa je dokaj preprosta. Najprej naredijo nekaj lukenj v drevo, iz kateri se bo počasi iztekel sirup v zbiralne posode. Nato pa ga prekuhajo, da iz njega izhlapi voda in ostane le 100% javorjev sirup. V tem času pa le-ta proizvede tudi značilen okus ter barvo. To je seveda tradicionalen način pridelave sirupa, komercialne, pa je seveda malce drugačen.
Dandanes so postopki pridobivanja sirupa precej bolj sodobni, napredni, zato lahko proizvedejo ogromne količine tega sladila. Pridobljen drevesni sok naj bi vseboval zgolj 3 % sladkorja in šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja.
Največji proizvajalec je še vedno Kanada, zato niti ni presenetljivo, da ima ta država na svoji zastavi upodobljen javorjev list. Podatki pravijo, da v Kanadi in Ameriki proizvedejo približno več kot 5 milijonov galonov (kar znaša približno 20.000. 000 litrov) javorjevega sirupa letno!
Sirup ni le dobrega okusa, je tudi zdrav, saj poleg mešanice sladkorja vsebuje še minerale in vitamine, ki so dobrodošla popestritev našemu organizmu. V njem najdemo namreč še kalcij, fosfor, kalij, železo, magnezij, mangan, B vitamine itd.
Navdušenci nad javorjevim sirupom pa morate biti pozorni pri nakupu. Preglejte deklaracijo, na kateri je napisano, kaj vse je v izdelku, saj je mnogo sirupov označenih kot naravnih, čeprav je v njih dodanih nešteto umetnih konzervansov, barvil, koruznega sirupa itd. Originalni sirupi so cenovno precej dražji od t. im. imitatorjev, ki jih je na naših policah precej.
Razredi in hranilnost
Za vse, ki že kupujete to izvrstno sladilo, in tudi za tiste, ki se boste prvič odpravili ponj, pa je pomembno, da se zavedate raznolikosti glede kakovosti. Javorjev sirup se označuje s črkami od A do D. A je najsvetlejši in najbolj razredčen ter se deli na AA (zelo svetel) in A (svetel), B je srednji, C temnejši in D najtemnejši. A to velja le za kanadski javorjev sirup, ameriški se deli le na A in B. Najbolj svetli in najbolj razredčeni imajo navadno bolj blag okus in so bolj tekoči kot temnejši, ki so tudi veliko bolj sladki. Seveda se intenzivnost sladkosti občuti tudi z drugačnim okusom sladkosti – po javorju!
Najbolje pa je, da sirup kupujete v bio in eko trgovinah, saj v supermarketih naletite na javorjev sirup, ki ima v resnici le 20 % javorjevega sirupa, ostalo je koruzni, dodane pa so še razne kemikalije, barvila in umetni okusi. Seveda je v njih lahko tudi cel kup prezervativov, zato raje kupite sirup, ki ima krajši rok uporabe in je kupljen v trgovinah, ki so znane po naravnih izdelkih. Pravi javorjev sirup ima več hranilnih vrednosti kot med ali sladkor in vsebuje kar 54 antioksidantov, ki zavirajo in preprečujejo razvoj prostih radikalov, ki povzročajo raka ali diabetes. Visoka vsebnost cinka in mangana pa skrbita za zdravo srce in ojačan imunski sistem. Vsi ti antioksidanti ga uvrščajo na seznam super živil, saj v njem najdete antioksidante, ki jih navadno odkrijemo v različnih jagodah, čaju, rdečem vinu, paradižniku, polnozrnati moki in lanenem semenu!
Uporaba javorjevega sirupa
Kot naravno sladilo je tako javorjev sirup uporaben v vseh primerih, v katerih navadno uporabljate sladkor: od peke do kave, čaja in celo kosmičev. Shranjujte ga na suhem, in če se le da temnem mestu, še najbolje pa v hladilniku. Neodprt sirup sicer lahko ostane na polici še kar dolgo, a če ga dolgo ne boste odprli in uporabili, utegne potemneti in njegov okus lahko malce zbledi. Če je odprt, a se je na robu steklenice naredila plesen, jo odstranite, sirup pa narahlo prevrite in ga pretočite v sterilizirano steklenico ali kozarec s pokrovom. Četudi bo ob prevretju sirup morda potemnel, to ne bo vplivalo na njegov okus.
Pred leti je to izjemno sladilo dobilo tudi sloves očiščevalca telesa, še posebej s pomočjo zvezdnic, ki so oglaševale dieto z javorjevim sirupom. Gre za očiščevalni post, pri katerem pijete javorjev sirup, zmešan z vodo, limoninim sokom in kajenskim poprom. Zaslovel je s pomočjo pevke Beyoncé, ki je zatrdila, da je v desetih dneh izgubila skoraj deset kilogramov, ko se je pripravljala na vlogo v filmu Sanjske punce. Če razmišljate o tovrstnem očiščevanju strupov iz telesa, vam svetujemo, da se pred tem posvetujete s svojim zdravnikom.
In zakaj je javorjev sirup tako zdrav?
Med drugim vsebuje veliko magnezija ter cinka, ki sta potrebna za normalno delovanje telesa. Magnezij je nujen zaradi proizvodnje encimov, ki skrbijo za to, da imamo dovolj energije. Javorjev sirup pa varuje tudi vaše srce, saj vsebnost cinka v sirupu zmanjšuje možnost arteoskleroze. Prav tako pa cink pomaga pri pravilnem delovanju endotelijskih celic, ki pomagajo pri preventivi poškodb le-teh, katere pa povzroča ti. oksidiran LDL holesterol.
Javorjev sirup vsebuje vitamine kot so niacin,vitamina B5 in b6, folna kislina,vitamin A in biotin, poleg vitaminov, pa v njem najdemo tudi aminokisline.
Poznamo več vrst javorjevega sirupa, ki nam povedo kakšno barvo in okus ima. Javorjev sirup se označuje s črkami od A do D, pri čemer je A najsvetlejše barve in bolj blagega okusa, medtem ko je D najtemnejši z najmočnejšim okusom. Barva soka javorjevih dreves zavisi od letnega časa – spomladi je svetlejše barve, jeseni pa temnejše.
Javorjev sirup je najbolje kupovati v trgovinah z izdelki iz ekološke pridelave, saj mu pogosto dodajajo barvila in druge dodatke za izboljšanje barve in okusa.
Najbolje pa je, da javorjev sirup kupujete v bio in eko trgovinah, saj v supermarketih naletite na javorjev sirup, ki ima v resnici le 20 % javorjevega sirupa, ostalo je koruzni, dodane pa so še razne kemikalije, barvila in umetni okusi. Seveda je v njih lahko tudi cel kup prezervativov, zato raje kupite sirup, ki ima krajši rok uporabe in je kupljen v trgovinah, ki so znane po naravnih izdelkih. Pravi javorjev sirup ima več hranilnih vrednosti kot med ali sladkor in vsebuje kar 54 antioksidantov, ki zavirajo in preprečujejo razvoj prostih radikalov, ki povzročajo raka ali diabetes. Visoka vsebnost cinka in mangana pa skrbita za zdravo srce in ojačan imunski sistem. Vsi ti antioksidanti ga uvrščajo na seznam super živil, saj v njem najdete antioksidante, ki jih navadno odkrijemo v različnih jagodah, čaju, rdečem vinu, paradižniku, polnozrnati moki in lanenem semenu!
Zanimivosti in dejstva o Javorjevem sirupu:
- Največ javorjevega sirupa pridelajo v Quebecu v Kanadi, kar 75 % vsega pridelka.
- Najboljši javor za pridobivanje sirupa je sladkorni javor, sledi mu črni javor. Oba imata polna 2 % sladkorja v drevesnem soku.
- Drevo mora imeti vsaj 25 centimetrov premera, ki se izmeri v višini prsnega koša.
- Drevo mora biti staro vsaj 40 let.
- Sezona zbiranja drevesnega soka traja od štiri do šest tednov med februarjem in aprilom, ko so dnevne temperature nad ničlo, nočne pa pod. Ko se nočne temperature dvignejo, začnejo drevesa brsteti in je sezone konec.
- Ker imajo drevesa naravni proces celjenja, se izvrtane luknje zacelijo in zato taistih ne morejo uporabiti naslednje leto. Ta poseg drevesa ne rani, številna so bila izvrtana neštetokrat in so živela stoletja.
- Javorjev sirup v primerjavi z vsebnostjo mleka vsebuje več kalcija in v primerjavi z vsebnostjo banan vsebuje več kalija.