Ko se govori o multipli sklerozi (MS), večina najprej pomisli na imunski sistem, genetiko ali virusne okužbe. Toda nova prelomna študija iz leta 2024 kaže, da se pomemben del odgovora skriva nekoliko nižje — v našem črevesju.
Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Manfreda Kleinewietfelda je v prestižni znanstveni reviji PNAS objavila odkritje, ki odpira povsem novo poglavje v razumevanju MS. V blatu bolnikov so identificirali specifične črevesne bakterije, ki pri ljudeh z MS izrazito prevladujejo, v laboratoriju pa se je izkazalo, da te bakterije spodbujajo pretirane imunske odzive in celo poslabšajo simptome bolezni v mišjih modelih.
Gre za enega najmočnejših dokazov doslej, da multipla skleroza ni zgolj bolezen živčnega sistema, temveč tudi bolezen osi črevesje–imunski sistem.
Ključni poudarki:
- Pri bolnikih z MS so raziskovalci odkrili specifične črevesne bakterije, ki spreminjajo delovanje T-celic.
- Te bakterije so v mišjem modelu sprožile hujše simptome MS in okrepile avtoimunsko vnetje.
- Odkritje potrjuje ključno vlogo mikrobioma pri MS in odpira vrata novim, bolj ciljno usmerjenim terapijam.
Zakaj so znanstveniki sploh iskali odgovor v črevesju
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, pri kateri imunske celice napadejo mielinsko ovojnico živčnih vlaken. Dolga leta je veljalo, da je glavni vzrok kombinacija genetskih dejavnikov in vplivov okolja.
A zadnje desetletje je prineslo vedno več namigov, da na imunski sistem močno vpliva črevesni mikrobiom — ogromna skupnost bakterij, ki vsak dan “trenirajo” naš imunski odziv.
Bolniki z MS so pogosto kazali:
- nižjo pestrost mikrobioma,
- povišano prisotnost določenih bakterijskih rodov,
- motene metabolne poti, ki vplivajo na imunske odzive.
Kleinewietfeldova ekipa je želela preveriti, ali nekatere od teh sprememb niso le naključne, temveč dejanski vzrok slabših imunskih odzivov.
Kaj je raziskava pravzaprav odkrila
Raziskovalci so pri ljudeh z MS izločili natančno določene bakterijske vrste, ki jih pri zdravih kontrolnih skupinah skoraj ni bilo.
Nato so naredili tri ključne korake:
1. Preučili so vpliv teh bakterij na človeške T-celice
V laboratorijskih pogojih so bakterije iz črevesja bolnikov spremenile delovanje T-limfocitov — celic, ki pri MS sprožijo avtoimunski napad.
Ugotovili so:
- povečano vnetno signalizacijo,
- večjo aktivacijo T-celic,
- moteno regulacijo imunskega odziva.
To pomeni, da bakterije neposredno spodbujajo imunske celice k bolj agresivnemu obnašanju.
2. Bakterije so prenesli v sterilne miši
Miši brez svojega mikrobioma (t. i. germ-free miši) so prejela iste bakterije, ki jih imajo bolniki z MS.
Rezultat je bil presenetljivo jasen:
- miši so razvile hujše simptome,
- avtoimunsko vnetje v živčevju je bilo močnejše,
- bolezen je napredovala hitreje.
To je trden dokaz, da bakterije niso le “posledica bolezni”, ampak aktivni soustvarjalec bolezni.
3. Primerjali so odziv pri miškah, cepljenih z bakterijami zdravih posameznikov
Te miši niso razvile enakih simptomov, kar pomeni, da je bakterijska sestava bolnikov z MS specifično patogena.
Zakaj so te bakterije tako problematične
Študija je pokazala, da te bakterije:
- povečajo vnetne citokine,
- zmanjšajo regulacijske T-celice (ki pomirjajo imunski sistem),
- povečajo prehodnost črevesne bariere,
- ustvarijo pogoje, v katerih imunski sistem pogosteje napade lastna tkiva.
Vse to vodi v prekomerno aktivacijo imunskega sistema — t. i. imunološko “pripravljenost”, ki je pri MS pogosto premočna.
Zakaj je to odkritje pomembno za prihodnost zdravljenja
Trenutno zdravljenje MS se osredotoča predvsem na zaviranje ali uravnavanje imunskega sistema.
Toda nova študija kaže, da bi bilo možno vplivati na bolezen tudi:
- s spremembo sestave mikrobioma,
- z izločanjem patogenih bakterij,
- s ciljno usmerjeno probiotiko,
- z dietnimi intervencijami,
- morda celo s presaditvijo blata (FMT), a z veliko večjo natančnostjo.
Namesto širokih, močnih imunosupresivov bi lahko prihodnja zdravljenja delovala bolj naravno — z odpravo bakterij, ki sprožijo škodljivi odziv.
Kaj to pomeni za bolnike danes
Odkritje samo po sebi še ni zdravilo, je pa ključen del sestavljanke. Študija dokazuje:
- da mikrobiom ni stranski igralec, temveč osrednji dejavnik,
- da lahko bakterije vplivajo na potek bolezni tudi brez genetskih sprememb,
- da bi diagnostika lahko vključevala analizo mikrobioma.
Za zdaj strokovnjaki ne priporočajo naključnih diet ali agresivnih probiotikov.
Glavno sporočilo je: prvič imamo dokaz, da specifične bakterije lahko sprožijo in poslabšajo MS.
Preberite tudi:
- Multipla skleroza: 3 pogosta zmotna prepričanja, povezana z boleznijo
- Zgodba: Ko se multipla skleroza pojavi čez noč
