Multipla skleroza je bolezen, za katero je večina ljudi vsaj slišala. Vendar pa po drugi strani javnost ni najbolje seznanjena s specifikami te diagnoze. Čeprav so vam morda znane osnovne informacije o multipli sklerozi, si najverjetneje ne predstavljate najbolje, kako je živeti s to boleznijo – če se seveda z njo niste pobližje srečali.
V osnovi gre za kronično bolezen, ki prizadene možgane in hrbtenjačo. Uvrščamo jo med avtoimunska obolenja; mielinska ovojnica, ki ščiti živčna vlakna, je zaznana kot tujek, posledično pa jo začne imunski sistem napadati. To privede do prekinitev komunikacije med možgani in drugimi deli telesa. Tipični simptomi, ki se pri tem pojavijo, so občutek omrtvičenosti okončin, mravljinčenje, nekontrolirani mišični krči ali šibkost mišic ter težave z vidom, požiranjem in govorjenjem. Ločimo primarno progresivno multiplo sklerozo, za katero je značilno postopno slabšanje zdravstvenega stanja, in obliko multiple skleroze, za katero je značilno izmenjavanje akutnih napadov oziroma poslabšanj in izboljšanj (t. i. remisij). V nadaljevanju izpostavljamo tri zmotna prepričanja, povezana z multiplo sklerozo, ki so zelo razširjena …
1. Oseba z multiplo sklerozo bo prej ali slej končala na invalidskem vozičku
Multipla skleroza je lahko sicer res kriva za občutno zmanjšanje mobilnosti, vendar to še ne pomeni, da je potreba po uporabi invalidskega vozička neizogibno dejstvo. Kot je razkrila ena izmed raziskav, naj bi na primer 15 let po diagnozi invalidski voziček potrebovala približno ena petina vseh oseb z multiplo sklerozo.
Pri številkah lahko sicer prihaja do manjših odstopanj, vendar je bistveno predvsem to, da ne potrebujejo vse osebe z multiplo sklerozo invalidskega vozička. Seveda pa je lahko uporaba tega pripomočka pogosto zelo koristna. V mnogih primerih lahko osebi z multiplo sklerozo prav odločitev za invalidski voziček omogoči več samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih.
2. Multipla skleroza je bolezen, ki se prenaša na potomce
Nemalokrat lahko naletimo tudi na prepričanje, da oseba z multiplo sklerozo ne bi smela zanositi oziroma imeti otrok, saj bi to pomenilo, da bi za boleznijo zboleli tudi otroci. Tu je treba vedeti, da natančni vzroki za multiplo sklerozo še niso znani, domneva pa se, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Drži torej, da lahko genetika prispeva k povečanju možnosti za to diagnozo, vendar to še ne pomeni, da bodo zagotovo zboleli tudi otroci. V povprečju naj bi za multiplo sklerozo zbolel 1 od 67 otrok, katerih starši se spopadajo s to diagnozo. K povečanju možnosti za bolezen namreč prispeva ogromno genov, zato je zelo težko napovedati, ali bodo zboleli tudi otroci.
Prav tako pa ne drži, da bolezen povzroča neplodnost, da povečuje nevarnost za težave pri razvodju ploda ali da je nosečnost za osebe z multiplo sklerozo nadpovprečno nevarna. Verjetnost za poslabšanje simptomov med nosečnostjo je pravzaprav manjša, kot je sicer.
3. Multipla skleroza je usodna diagnoza
Čeprav gre za kronično bolezen, s katero morajo osebe, ki jih doleti ta diagnoza, živeti vse življenje, po drugi strani ne gre za diagnozo, ki bi pomenila, da morate začeti odštevati dneve, ki so vam ostali. Osebe z multiplo sklerozo lahko živijo precej dolgo.
Življenjska doba je sicer v povprečju nekoliko krajša kot pri preostanku populacije, vendar ne gre za zelo izrazita odstopanja. Poleg tega pa se povprečna življenjska doba oseb z multiplo sklerozo podaljšuje v primerjavi s povprečno starostjo, ki so jo dočakali ljudje, ki so bili med prvimi, pri katerih je bila diagnosticirana ta bolezen.
Preberite tudi: Zgodba: Ko se multipla skleroza pojavi čez noč