Aromaterapija v Indiji

V Indiji je aromaterapija del starodavnega obširnega sistema filozofije in zdravilstva, ki se imenuje Ayurveda. V preteklem mesecu sem imela možnost na lastni koži preizkusiti, raziskati in primerjati oboje na svoji lastni koži.

Moje potovanje se je začelo v sredini meseca decembra na jugu Indije, v zvezni državi Kerali, ki je znana po močno razviti tradiciji Ayurvede. Ker sem imela že po tretjem dnevu tamkajšnjega bivanja prebavne težave, sem se odločila prepustiti ayurvedskim zdravnikom v cenjeni kliniki dr. Unikrishne v Kovalamu.

Zame so skrojili 8 dnevni program, ki je bil sestavljen iz 3 tretmajev dnevno ter posebnih zdravil za mojo prebavo. Tretmaji so bili različni in so vsebovali masažo celega telesa s stopali, Shirodharo (polivanje toplega olja po čelu), Kativasthi (“bazenček” iz testa napolnjen s toplim oljem), Kizhi (tapkanje in masaža z blazinicami prepojenimi z oljem in napolnjeni z različnimi rastlinami), ter moj najnovejši najljubši način sproščanja – Pizhichil ali oljna kopel (polivanje celotnega telesa s toplim oljem).

PREBERITE TUDI

Zdravje rastlin za vse življenje: Evropska kampanja, ki nas povezuje za zeleno prihodnost

Prva stvar, ki je zelo različna od aromaterapevtskega pristopa je to, da olje pogosto pogrejejo na visoke temperature, kar je ravno nasprotno od aromaterapevtskega pristopa, kjer pazimo, da so osnovna olja hladno stiskana in na čim nižji temperaturi. Olja, ki jih uporabljajo v tej kliniki, je zdravnica Unikrishna pripravljala po dolgotrajnem postopku in to tako, da je v njih po nekaj dni zapovrstjo kuhala različne zdravilne rastline.

Rastline se uporabljajo v tretmanih na različne načine – od klasičnih tablet, napitkov, maceratov do eteričnih olj. Tudi način uporabe eteričnih olj je precej različen. Pogosto uporabljajo nerazredčena čista eterična olja kot npr. za masko za obraz za ohranjanje mladostnega izgleda, se celoten obraz namaže z eteričnim oljem sandalovine ter se pusti delovati preko noči in zjutraj nežno izpere z vodo.

Eterična olja uporabljajo oralno in v kulinariki, saj imajo bogato izbiro začimb. Preprost trik, ki ga tamkajšnji prebivalci uporabljajo je, da kapnejo kapljico ali dve eteričnega olja vetiverja v izdolbeno jabolko, ki ga pojedo, da ima njihov znoj vonj po afrodiziaku, kar vetiver vsekakor je. Uporabljajo jih kot parfume nanešene direktno na kožo, zato jih včasih prodajajo kar v majhnih stekleničkah, ki imajo na vrhu “roll-on” namesto kapalke.

Čeprav sem uživala v tretmanih moram povedati, da moje glavne težave niso uspeli rešiti. Po enem tednu terapij je bil moj želodec izmučen, razbolen ter občasno sem imela krče v črevesju. Predpostavljam, da je to posledica prehitrega in agresivnega pristopa, ki ni ustrezal mojemu organizmu. Na preostanek poti sem krenila z ayurvedskimi tabletami za prebavo in že prvi dan sem imela močne bolečine in krče, tako da sem se odločila prenehati s tabletami in začela jesti samo juho ter soparjen riž. Po nekaj dnevih diete in ob uporabi mojih predragih eteričnih oljih rožmarina in poprove mete, se je moj želodec umiril. Še enkrat sem se ponovno prepričala v moč eteričnih olj in v to, da je pogosto manj bolje kot več.

Melani Kovač, certificirana aromaterapevtka
www.aromadelavnice.si