Jesen ni le čas, ko narava počiva in se drevesa pripravljajo na mirovanje – za sobne rastline je to obdobje tihega prehoda. Svetlobe je manj, zalivanje se zmanjša, rast upočasni. Toda prav v tem času se marsikatera rastlina spopada z nevidnim problemom: premalo prostora v loncu, izčrpana zemlja in utrujene korenine.
Mnogi lastniki ob jesenskem čiščenju oken ali zamenjavi zavese opazijo, da rastline nekako »ne dihajo več«, a vseeno odložijo presajanje na pomlad. In prav tu nastane težava – nekatere vrste, če jih ne presadimo jeseni, prezimijo v stresu, kar spomladi vodi v rumenenje, venenje ali celo propad.
Poglejmo, katere rastline najpogosteje spregledamo in zakaj bi jim jeseni morali privoščiti novo, svežo zemljo – preden zima potrka na okno.
Zakaj presajanje jeseni sploh ima smisel
Večina svetuje presajanje spomladi, ko rastline aktivno rastejo. A pri sobnih rastlinah, ki so stalno v toplem prostoru, je jesenski čas pogosto celo bolj primeren.
Ko dnevi postanejo krajši, rastline še vedno dobivajo dovolj svetlobe, da se lahko po presajanju prilagodijo, hkrati pa temperatura v stanovanju ostaja stabilna. Jesen je zato nežen prehod – brez vročinskega stresa in z manj zalivanja, kar koreninam omogoča, da se brez šoka vrastejo v novo zemljo.
Poleg tega je zemlja po letu dni že utrujena. Zastajanje vode, kopičenje soli iz gnojil in pomanjkanje mineralov so znaki, da substrat ne diha več. Ko to popravimo jeseni, rastline v zimo vstopijo močnejše, s svežimi hranili in zdravo koreninsko bazo.
1. Fikus
Ena najpogostejših sobnih rastlin, ki jo pozabimo presaditi, je prav fikus. S svojimi velikimi, svetlečimi listi in hitro rastjo potrebuje stabilno okolje, a tudi redno osveženo zemljo.
Fikus ima močan koreninski sistem, ki hitro preraste lonček. Jeseni, ko listje postane manj napeto in rast upočasni, je idealen trenutek za menjavo zemlje.
Če fikus ostane predolgo v istem loncu:
- korenine začnejo krožiti in se dušiti,
- zemlja se ne suši več pravilno,
- spodnji listi se obarvajo rumeno.
Pri presajanju izberite lonček le 3–4 cm večji od obstoječega in uporabite mešanico zemlje za tropske rastline z dodatkom perlita ali kokosovih vlaken za zračnost.
2. Čopasta zelenčica
Ta nezahtevna, a živahna rastlina je pogosto spregledana, ker kljub iztrošeni zemlji še vedno izgleda lepo. A pod površjem se pogosto skriva druga zgodba – korenine zapolnijo celoten lonček, zemlja postane trda in skoraj ne vpija več vode.
Če rastlina začne slabše tvoriti poganjke ali imajo listi rjave konice, je to jasen znak, da potrebuje svež substrat. Jeseni rastlino razdelite – iz vsakega poganjka lahko zraste nova. To je tudi odlična priložnost za pomladitev in razmnoževanje.
Idealna zemlja: rahla mešanica šote, humusa in perlita. Po presajanju rastlino zalijte šele po nekaj dneh, da se korenine prilagodijo.
3. Monstera
Monstera je prava kraljica sodobnih interierjev, a mnogi lastniki pozabijo, da njene korenine hitro prerastejo lonček. Če rastlina začne poganjati zračne korenine ali se stebla nagibajo, to pomeni, da je prostor pretesen.
Jesensko presajanje monstere ima dve prednosti: rastlina v hladnejšem delu leta manj raste, zato lažje prenese presaditev, nova zemlja pa ji bo pomagala zadržati vlago v suhem zimskem zraku.
Zemlja naj bo zračna in bogata – uporabite mešanico zemlje za orhideje, kokosovih vlaken in komposta. Monstero presadite v globlji lonec z dobro drenažo, saj ne mara zastajanja vode.
4. Zamija
Tako imenovana »rastlina za pozabljive« je trpežna, a njene debele korenine kopičijo hranila in vlago. Sčasoma pa substrat postane tako zbit, da voda ne more več pravilno odtekati.
Če listi začnejo izgubljati sijaj ali rastlina dalj časa ne požene novih poganjkov, jo je treba presaditi. Jesen je popoln čas, saj rastlina počasi prehaja v mirovanje in ne bo doživela šoka.
Uporabite zračno mešanico zemlje z dodanim peskom ali perliti, da se korenine ne zadušijo.
5. Potos
Potos je ena najhitreje rastočih sobnih rastlin, zato hitro porabi hranila v zemlji. Če ga ne presadimo vsaj enkrat na leto, začnejo listi bledeti, rast pa se upočasni.
Jeseni lahko rastlino presadimo v nekoliko večji lonec, hkrati pa odrežemo in razmnožimo stebelne potaknjence, ki jih preprosto damo v vodo. S tem rastlino pomladimo in spodbudimo k novi rasti.
Potos ima rad rahlo kislo, humusno zemljo, ki se hitro suši. Če mu dodamo nekaj kokosovih vlaken, bo zemlja ostala zračna tudi pozimi.
6. Orhideje
Orhideje pogosto ostanejo v enakem substratu več let, kar je ena najpogostejših napak. Lubje, v katerem rastejo, se sčasoma razgradi, izgubi strukturo in zadržuje preveč vlage. Korenine postanejo mehke, sčasoma pa zgnijejo.
Idealni čas za presajanje orhidej je pozna jesen, ko rastline končajo cvetenje. Zamenjajte staro lubje z novim, zračno strukturo. Če opazite gnile korenine, jih odstranite s sterilnimi škarjami.
Po presajanju orhidejo zalijte šele po nekaj dneh, da se morebitne rane na koreninah zacelijo.
7. Sanseverija (taščin jezik)
Ena najbolj odpornih rastlin, ki preživi tudi ob redkem zalivanju, a to ne pomeni, da ne potrebuje redne menjave zemlje. Če je substrat star več kot dve leti, postane preveč zbit in ne prepušča zraka.
Jeseni sanseverijo presadite v mešanico zemlje za kaktuse in dodajte nekaj peska. To bo izboljšalo drenažo in preprečilo gnitje korenin. Če se rastlina preveč razraste, jo lahko razdelite – vsak del bo kmalu razvil svoj koreninski sistem.
8. Kalateja in druge tropske lepotice
Kalateje, marante in stromante so rastline, ki potrebujejo visoko vlažnost in rahlo zemljo. Ker rastejo hitro, jeseni pogosto ostanejo v izsušenem, zbitem substratu, ki ne diha več.
Presajanje v jeseni jim pomaga ohraniti svežino in prepreči sušenje konic listov, ki se pogosto pojavi pozimi, ko je zrak v prostorih suh. Uporabite rahlo, šotno zemljo z dodatkom perlita in kokosovih vlaken.
Po presajanju rastlino poškropite z vodo po listih in jo postavite na svetlo, a ne sončno mesto.
Kdaj jeseni presaditi in kdaj ne
Če rastlina cveti pozno jeseni (npr. božična zvezda, amarilis), jo pustimo pri miru. Takrat črpa energijo v cvetove in bi presajanje pomenilo prevelik stres.
Presajamo le zdrave rastline, brez znakov bolezni ali škodljivcev. Če so korenine zdrave, a substrat star, lahko preprosto odstranimo zgornji sloj zemlje in dodamo svežega – temu pravimo delna obnova.
Kako rastlini olajšati prehod
Po presajanju rastline ne postavljajte takoj na direktno sonce. Dajte ji nekaj dni v polsenco, da se korenine prilagodijo. Zalivanje naj bo zmerno – raje manj kot preveč.
V tednih po presajanju se izogibajte gnojenju. Sveža zemlja že vsebuje dovolj hranil. Rastline bodo pokazale svojo hvaležnost z novimi listi, sijajem in zdravim videzom, ko bo prišel december.
Preberite tudi:
- Božična zvezda – kako skrbeti zanjo?
- Posadite amarilis pravočasno: To je skrivnost, da bo cvetel ravno med prazniki in za Božič
- S tem trikom iz kuhinje bodo vaše orhideje ponovno cvetele. Dovolj je že ena skodelica na mesec
