Želja po koščku svojega vrta

    Vse bolj se ljudje nagibajo k ideji o večji samooskrbi, lokalno pridelani hrani, ekološki pridelavi, vse skupaj je že koga premamilo, da bi si omislil svoj lastni vrt.

    Kje začeti in kako pripraviti tla, pravzaprav najprej, kje dobiti obdelovalno zemljo. Morda starejši sosedje ne zmorejo več obdelovati vrta, pa vam ga bodo odstopili. Primerno parcelo lahko poiščemo pri kmetu, če se odloči, da bo del parcele oddal v najem, ali povprašamo za najem na Skladu kmetijskih zemljišč, kjer imajo za najem sicer prednost kmetje s statusom, ampak kakšna parcela pa se bo le našla. Parcele, ki so naprodaj, pa so objavljene na portalih upravnih enot, skratka, možnosti je več.

    Vrt
    Marsikdo si želi vsaj košček zemlje za svoj lasten vrt ali vrtiček.

    Ko dobimo košček za naš vrt, pa lahko, če sodimo med bolj natančne ljudi, vzamemo vzorec zemlje in ga odnesemo na analizo, kjer nam bodo točno zapisali, kakšna prehranjenost je na naših tleh. Lahko pa se prepustimo toku ter eno leto poskušamo pridelati in se sproti učiti, kako in kaj.

    Vsak košček zemlje ni primeren za pridelovanje vrtnin. Priporočljivo je, da ima naš košček južnejšo lego, tako bo ves dan obsijan s sončno svetlobo in bomo imeli lahko dolgo vrtnarsko sezono.
    Na močvirnatem zemljišču nam tudi ne bo prav veliko uspevalo, prav tako na peščenih tleh ne. Na glinenih tleh imajo seveda dovolj vode, pa vendar to ni dobro v deževnih dneh, ko voda zastaja in se rastline zaradi pomanjkanja kisika v tleh praktično zadušijo in propadejo. Primerno je nekje vmes, med peščenimi in glinenimi. Kako ugotovimo, kakšna tla so, je precej preprosto: mokro zemljo stisnemo v pest in če ko pest razklenemo, ostane ena sama kepa, pomeni, da je zemlja preveč glinasta, če povsem razpade, da je preveč peščena, če pa od kepe samo posamezni deli odpadejo, je ravno pravšnja. Idealno je, da so tla od 30 do 40 centimetrov globoka, tako imajo korenine optimalen prostor za rast in razvoj ter z lahkoto absorbirajo vodo in hranila. Tudi na plitvejši zemlji imamo lahko vrt, saj se rastline do neke mere prilagodijo rastnim razmeram. Tla morajo biti še humusna, z optimalno vsebnostjo dušika, kalija in fosforja, makroelementov, ne smejo pa izostati niti drugi elementi.

    PREBERITE TUDI:  Kaj sejemo septembra na gredice?

    Tla v slabem stanju (z malo hranili in z malo humusa) ali težka tla lahko izboljšamo. Tu imamo v mislih povsem naravne postopke, ki so bili in so še vedno osnova dobre kmetijske prakse, velikih in malih kmetov. Izboljšanje tal oziroma ohranjanje rodovitnosti tal lahko izvedemo na več načinov: z dodajanem zrelega komposta, z dodajanjem zrelega uležanega hlevskega gnoja, kasneje še z zelenim gnojenjem (gnojenjem s pomočjo rastlin, ki jih pustimo na vrtnih tleh, kjer zrastejo).

    V jesensko zimskem času je ravno pravi trenutek, da poiščemo primerno parcelo, košček svojega vrta. Ko ga najdemo, ga ali prekopljemo z vilami ali posujemo z obilico zrelega komposta ali preperelega hlevskega gnoja. Preostali čas zime pa naredimo plan setve in saditve rastlin.

    Ali ste vedeli, da si lahko sami pridelate sočne lubenice kar na domačem vrtu?

    Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte