Vse kulture po svetu poznajo obrede in poznajo tudi uporabo aromatičnih in zdravilnih rastlin v obredne namene. Najstarejši način je bil verjetno dimljenje aromatičnih rastlin, iz česar izvira celo beseda parfum. »Per fumus« pomeni v latinščini »skozi dim«. V današnjem prispevku vas bom popeljala križemkražem čez naš planet in vam predstavila nekaj izbranih praks, ki vas morda navdihnejo in spodbudijo k temu, da jih poskusite izpeljati tudi sami ali v družbi prijateljev.
Kurjenje, dimljenje, zažiganje smol in druge starodavne prakse
Nekatere obredne prakse so se skozi čas obdržale, druge zamrle, tretje se zopet prebujajo z »modernim šamanizmom«. Obredi in slavnosti so v preteklosti običajno spremljali pomembne dogodke, na primer spremembo letnega časa, polno luno, žetev, sajenje, rojstvo, smrt, poroko in podobno. Če zares pomislimo, nekaj rahlo podobnega počnemo tudi mi danes. Ob rojstnem dnevu priredimo zabavo, za novo leto ognjemet, mladoporočenca na poroki zasujemo z rižem, iz običajnega pitja čaja naredimo obred. Vse to so različni obredi, ki dajo nekemu pomembnemu trenutku v toku časa poudarek, ga podčrtajo in mu dajo piko na i. Iz marsičesa lahko zavestno naredimo obred. Večino časa namreč divjamo skozi življenje in mnogim se zdijo obredi »izguba časa«. Pa je res tako? Kam pa se nam tako mudi? Pregovor pravi: Nič drugega, razen smrti, ni zares nujno.
Obredi se mi zdijo pomembni in zato tudi pišem o njih v tej številki. Zdi se mi, da življenje postane bogatejše in bolj smiselno, ko smo si pripravljeni vzeti čas zanje. Zima je čas, ko gre narava spat, ko se umaknemo vase in imamo priložnost razmisliti o svojih koreninah. Tudi rastline pozimi otrpnejo in zmanjšajo svoje potrebe na minimum. Poleti so cvetovi polni življenjskih sokov, a pozimi se energija spusti v korenine. Morda vas nagovorim k temu, da s pomočjo zdravilnih in aromatičnih rastlin letos malce bolj obredno počastite zimski čas mirovanja in razmislite o tem, kar je bilo. Ter se pripravite na to, kar še bo.
Stari egipt
Življenja Egipčanov so bila tesno prepletena z aromatičnimi rastlinami. Za balzamiranje trupel so uporabljali cedro, miro, timijan, cimet. Ženske so na glavah nosile dišeče tulce in ko se je vosek topil na soncu, se je sproščal parfum. Iz Egipta izvira starodavna receptura za parfum. Imenoval se je kifi in je bil sestavljen iz rozin, vina, kardamoma, cimeta, brina, kadila, mire, benzoina, medu itd. Kurili so ga vsak dan ob sončnem vzhodu in na ta način častili boga sonca.
Indija
Kar je arabsko kadilo za Severno Afriko, to je sandalovina za Indijo. Sveto drevo ima prastaro moč, da prinaša mir in vam pomaga doseči meditativno stanje. Vendar je sandalovina izredno draga in težko se je dokopati do prave indijske sandalovine. Na trgu so zdaj dostopna večinoma eterična olja slabše kakovosti. Če boste sandalovino iskali znotraj dišečih palčk, boste skoraj zagotovo ostali praznih rok, kajti najpogosteje gre za sintetične ponaredke, od katerih vas bo bolela glava. Če se kdo odpravlja v Azijo, mu/ji lahko namignete, naj vam prinese vrečko sandalovine v prahu. Gre za les sandalovega drevesa, ki je zmlet v prah. Uporablja se ga v različne namene (kozmetične, meditativne ipd.), med drugim ga lahko tudi smodimo. Žličko vsujemo na ognjevarno podlago in prižgemo. Gorelo bo prav počasi in enakomerno ter oddajalo čudoviti vonj po sandalovini, ki vas utegne popeljati v višje dimenzije zavesti.
Arabski svet
Za pravoverne Arabce je uporaba dišečih olj pomembna verska dolžnost, ki jo zapoveduje celo Mohamed. Začimbe in dišeča olja so bila vedno pomemben del arabske kulture. Že v davnem devetem stoletju je nastala knjiga, ki opisuje 107 načinov in receptov izdelave dišečih pripravkov. Arabci so preizkušali različne tehnike uporabe rastlin in navsezadnje izumili destilator. Ali pa ga vsaj izpopolnili (nekateri viri namreč navajajo, da so v Mezopotamiji destilacijo poznali že mnogo prej). Tudi danes je arabski svet poln aromatičnih rastlin in maroški staroselci še danes premagujejo glavobol tako, da smodijo meto in timijan.
Krščanska tradicija
Sveti trije kralji so Jezusu prinesli kadilo, miro in zlato. Iz tega je jasno razvidno, kako velik pomen sta imela v tistih časih arabsko kadilo in mira, bila sta prava dragocenost, enakovredna zlatu. Z arabskim kadilom ste se morda že srečali, vsaj tisti, ki obiskujete cerkev, kajne? To je namreč smola, ki jo prižgejo med obredom, in ta tradicija traja že več tisočletij, tako pri kristjanih kot pri Arabcih. Pravzaprav so to dišečo smolo za čaščenje uporabljali že stari Egipčani. Danes večina arabskega kadila prihaja iz Jemna, Omna, Etiopije in Somalije. Drevesa zarežejo in iz »rane« prikaplja smola, ki ščiti drevo, prav enako kot pri nam domači smrekovi smoli. Ko se koščki posušijo, jih poberejo, zapakirajo in pošljejo na široko po svetu. Lahko si predstavljate, da to nekateri počnejo z večjim občutkom do dobrobiti drevesa kot drugi, ki jim je mar le dobrobit denarnice. Če vam je vonj všeč, poiščite v bližnji cerkveni ali ezoterični trgovini arabsko kadilo v obliki smole in ga prižgite kar doma. Meni je to še posebej všeč v zimskem času. Potrebujete ognjevarno podlago, tableto oglja ter nekaj zrnc smole arabskega kadila. Smolo položite na oglje, prižgite in se prepustite očiščujočemu dimu.
Indijanci
Ameriški staroselci so bili izredno povezani z naravo, tako z rastlinami kot z živalmi. Njihova kultura je polna zanimivih obredov, kot na primer:
- iskanje vizije: človek v gozdu preživi nekaj dni popolnoma sam, v tesnem stiku z naravo in išče vizijo za svoje življenje;
- indijanska savna: obredno savnanje, ki je namenjeno energetskemu očiščenju in prenovi.
Ena izmed njihovih praks, je tudi dimljenje z žajbljevimi snopki. Ko sem to prvič doživela na svoji koži, je bilo nepozabno. Oseba, ki je izvajala ceremonijo, me je prosila, da zaprem oči. Nato se je nežno kot dih smukala okrog mene, mrmrala neke starodavne napeve ter z mahanjem roke usmerjala dim v vse dele mojega telesa, od nog do peta, spredaj in zadaj, levo in desno. V moje nosnice je prihajal gosti dim smodečega se žajblja in počutila sem se nenavadno in osveženo. Pozneje sem izvedela, da je tudi ta indijanska praksa namenjena obrednemu čiščenju. Bi poskusili? Preprosto je.
Slovenci
Tudi starejši Slovenci pomnijo smojenje, in sicer zažiganje lovorovih listov v času praznikov. Kdo ve, morda ta tradicija izvira iz časov, ko so Rimljani preganjali kugo tako, da so na trgih zažigali lovorove liste?
Malo za šalo, malo zares: čarovniški trik veleva, da na lovorove liste zapišemo svoje želje, jih prižgemo in želje se bodo uresničile. Naj se vam uresničijo!
A ne glede na želje, smoditi lahko poskusite marsikaj: bor, rožmarin, brinove jagode, smrekove iglice, cedro, timijan, smilj in podobno. In ko vas bo zajel oblak dišečega dima, se spomnite, da počnete nekaj, kar je staro toliko, kot je staro človeštvo. Zgoraj napisano je le košček obredne uporabe aromatičnih in zdravilnih rastlin. Naj vas premami radovednost in pripravi do raziskovanja. Častno obljubljam, ne bo vam žal! Pazite le, da ne povzročite požara.
IZDELAVA ŽAJBLJEVIH SNOPKOV
Sestavine:
- žajbelj,
- vrvica/nitka iz naravnih materialov,
- škarje,
- dobra volja.
Idealen čas za izdelavo snopkov je zgodnja jesen, ker jih takrat lahko še naberemo na vrtu. Takrat nabiramo sveže, jih sušimo nekaj ur ter nato povežemo v snopke.
A ker je zdaj za sveže že prepozno, bomo uporabili kar posušene. Uporabite žajbelj, ki ni preveč presušen in krhek. Seveda mora biti na stebelcih (izjemoma so listki tako veliki, da je mogoče izdelati snopiče zgolj iz listkov). Vejice žajblja oblikujemo v snopič ter ravno prav močno prevežemo s tanko nitko iz naravnega materiala. Začnemo pri stebelcih ter nadaljujemo proti vrhovom rastline. Dobro je, da vsake toliko časa naredimo vozel, da nam pozneje ob gorenju snopek ne bo razpadal. Zelo pomembno je, da ne prevežemo premočno ali prerahlo. Tehnika je »preprosta kot pasulj«, a zahteva malce treninga in izkušenj. Dovršeni snopič prižgite in z njim obredno očistite sebe, svoje bližnje, dom, delovno mesto. Svetujem vam, da ga držite nad krožnikom, ker vam utegne kak goreč drobec pasti na tla. Če vam bo obred všeč, jih naredite še za prijatelje in podarjajte naokrog. Če pa vam vezanje snopka ne gre dobro od rok, lahko poskusite posmoditi samo suhe žajbljeve listke.
