Preprosti predlogi za boljšo prehrano

Bodi Eko
-
0

Mnogi izmed nas ne vidimo povezave med hrano, katero jemo in skrbjo za naš planet. Veliko je živil, ki vsebujejo belila, so rafinirana, jajca ali piščanci pa so vzgojeni v famah, kjer se dejansko nikoli ne dotaknejo zemlje.

grozdjeVelika podjeta vedno več uporabljajo vse bolj vprašljive metode pridobivanja hrane, zato se je potrebo začeti zavedati, da je hrana ena izmed bistvenih stvari za naš obstoj in se mora zato veliko stvari spremeniti. Način, na katerega se prehranjujemo ima ogromen vpliv na naš planet.

Tukaj je nekaj idej, kako lahko pripomoremo k boljši prihodnosti:

  1. Uporabljajte (in svetujte tudi prijateljem) moko, ki ni pobeljena! Pobeljena moka je namreč strupena.
  2. Vztrajajte pri polnozrnatih živilih (moka, testenine, …), saj imajo le-ta podoben okus, ob enem pa so veliko bolj zdrava za vas.
  3. Ne uporabljajte predelanega sladkorja – namesto tega raje uporabljajte organsko različico.
  4. Pozanimajte se, od kod prihaja vaše meso. Če imate možnost raje podpirajte lokalne kmetije, kot pa da kupujete meso od večjih podjetij, kjer gojijo živali v zaprtih prostorih.

Bromirani zaviralci gorenja (BFR)

Bodi Eko
-
0

Glede na to, da je vse več umetnih mas okoli nas, je dobro, da malce podrobneje raziščemo, kaj točno kakšna kratica pomeni in ali predstavlja nevarnost našemu zdravju.

Zato bomo tokrat raziskali kratico BFR – kaj je ta kemikalija, kje se uporablja, kakšne probleme predstavlja …

ogenjKratica BFR pomeni angl. Brominated Flame Retardant ali če to prevedemo pomeni bromirane zaviralce gorenja. Nanaša pa se na širok spekter bromiranih kemikalij, ki jih dodajajo materialom, s čimer preprečijo morebitne vžige ter dosežejo manjše izgorevanje. Danes se največ uporabljajo PBDE (polibromirani difenil eter), HBCD (heksabromociklododekan), TBBPA (tetrabromobisfenol A) ter bromirani polimerni ter oligomerni materiali.

Problem pa nastane, ker ima veliko zaviralcev strupene lastnosti, poleg tega pa se tudi zelo težko razgrajajo, kar po navadi pripelje do kopičenja teh materialov (velikokrat jih najdemo tudi v različnih živalih, ki zaužujejo te kemikalije). Nekateri zaviralci so danes veliki onesnaževalci okolja, velik delež pa jih najdemo tudi v atmosferi ter mnogih rekah. Ker so te kemikalije velikokrat uporabljene v raznih elektronskih napravah, pa se zna zgoditi tudi, da te kdaj ob določenih temperaturah ali poškodbah uidejo iz samih naprav in tako ogrozijo naše zdravje.

Zaviralci gorenja pa so nevarni tudi ko odslužijo svoje delo, saj se pri samem recikliranju sprošča v ozračje brom v njegovi nevarni obliki (vodikov bromid ter bromiran dioksin). Takšni plini pa seveda ostanejo v ozračju in se vežejo z ostalimi elementi. Na koncu pa ti plini pristanejo v naših pljučah, ali pa se posedejo na travo, drevesa, reke, … in na takšen ali drugačen način škodujejo vsemu okoli njih.

Glede zaviralcev gorenja krožijo danes razni miti, med katerimi je seveda veliko napačnih. Eden izmed takšnih je ta, da so nujni za požarno varnost in da za njih ne obstajajo alternative. To seveda ne drži, saj je danes veliko alternativ tem zaviralcem. Zato jih je veliko podjetij z elektroniko že izključilo iz njihovega programa in začelo uporabljati bolj varne alternative.

Recept: Prosena kaša z zelenjavo

Bodi Eko
-
1

V 3 l kozici z debelim dnom segrejemo olje. Pol minute pražimo ingver, potem za nekaj sekund dodamo ostale začimbe in takoj zatem čebulo. Minuto kasneje dodamo proso. Pražimo ga 5 minut ob nenehnem mešanju. Dodamo korenje in 3 minute zatem še cvetačo. Če se začnejo sestavine prijemati ali žgati dolijemo 1/2 dcl vode in zmanjšamo ogenj. Ko dodamo cvetačo, prilijemo vodo in lonec pokrijemo, da čimprej zavre. Pustimo na blagem ognju 15-20 minut oz. dokler se proso ne razkuha, zelenjava pa še ostane v kosih. Če imamo raje manj gosto kašo, prilijemo še nekaj vode. Odstavimo, posolimo in dodamo peteršilj. Premešamo in pustimo še 2 minuti pokrito. Postrežemo toplo kot glavno jed, za prilogo pa je lahko zelena solata ali rdeča pesa. Zraven se priležejo tudi olive oz. olivno olje, kisla smetana, jogurt in zelenjavni ponvičniki.

prosena kaša

Sestavine (za 4 osebe):
250 g prosene kaše
250 g korenja narezanega na 3 cm dolge palčke
250 g cvetače narezane na 2-3 cm velike cvetove
750 ml vode
5 žlic olja
50 g nasekljane čebule
žlica drobno sesekljanega svežega ingverja
1/2 žličke mletih koriandrovih semen
1/4 žličke kajenskega popra
1/4 žličke črnega popra
1/2 žličke kurkume
1 žlica sesekljanega peteršilja
1 1/2 žlička soli

Pravilna nega kože za vsak letni čas

Bodi Eko
-
0

Ali menjate kozmetične proizvode letnemu času primerno? Če tega ne počnete, potem je čas, da ponovno ocenite, kaj vaša koža potrebuje.

Na trgu namreč ne obstaja en sam proizvod, ki bi vašo kožo lahko pravilno oskrboval skozi celotno leto, saj vsaka sezona prinese nove izzive, vsekakor pa je dobro, da se, preden se napotite v trgovino pozanimate, kje se dobi naravna kozmetika.

kremaPomlad

Po vsem tem mrazu, ki ga prinese zima, postane pomlad dobrodošla. To je tudi čas, ko želite več časa preživeti v naravi, vendar pa je v zraku še vedno občutiti hlad. Takrat je priporočljivo uporabljati vlažilno kremo za obraz, saj boste tako nudili koži to kar potrebuje, da je hlad ne izsuši.

Poletje

Poleti je seveda po navadi vroče ter sončno. To pa pomeni dodatno zaščito za vaš obraz in ustnice. Priporočljivo je uporabljati vlažilno kremo s faktorjem 15, saj tako obvarujete kožo pred soncem in predčasnim staranjem.
V vročih mesecih pa je pogost problem tudi z odvečnimi telesu naravnimi olji, ki povzročijo tisti mastni videz. Vendar pa ni priporočljivo vsakič odstraniti vsa ta olja z obraza, saj da to telesu signal, da mora proizvesti še več olja. Zato raje uporabite papir, ki vpija maščobo, ali pa puder, saj boste na ta način pridobili mat videz.

Jesen

Jesen prinese hladnejše vetrove, ki lahko poškodujejo vašo kožo. Uporabljajte vlažilno kremo, vendar pa boste potrebovali nekaj ‘močnejšega’, kot pa poleti ali spomladi. Dobro je, da začnete uporabljati bolj goste losijone in kreme, saj boste le tako lahko zavarovali vaš obraz pred mrazom.

Zima

Zima je lahko težavna za izpostavljeno kožo. Zato je vaša dnevna čistilna rutina pomembna. Poskusite se čim bolj izogibati kemikalijam, saj bo vaša koža že tako ali tako bolj občutljiva zaradi mraza. Tudi pozimi je priporočljivo imeti kremo s faktorjem, saj vas lahko sonce opeče kar hitro, če niste previdni, še posebej v višjih legah.

Tako kot vaša omara tudi vaš obraz potrebuje sezonsko ‘opremo’. Poskrbite, da je vaš obraz vedno zaščiten pred soncem ter vetrom, saj lahko oba dejavnika poškodujeta vašo kožo. Pa seveda ne pozabite, da je najboljša izbira čim bolj naravna kozmetika.

Šest mitov o prehladu

Bodi Eko
-
0

V času temperaturnih sprememb in menjav letnih časov je prehlad povsem običajen pojav. Kašelj, mrzlica, kapljanje iz nosu in povišana temperatura so najbolj značilni simptomi prehlada. Ali določeni reki naših babic, kako se spoprijeti s prehladom res držijo? Oglejmo si nekatere med njimi.

  1. prehladPotrebno se je dobro preznojiti. – Ta trditev ne drži, saj simptomi bolezni in virusi z izločanjem znoja ali drugim pregrevanjem ne bodo izginili.
  2. Izogibajte se cepljenju proti gripi. – Mnogi ljudje so prepričani, da jih bo cepivo okužilo z gripo, saj vsebuje oslabljeni virus gripe, kar seveda ne drži. Cepivo vsebuje samo eno sestavino virusa, ki človeku pomaga, da premaga prehladno obolenje.
  3. Prehlajeni ste zaradi oslabljenega imunskega sistema. – Statistike dokazujejo, da za gripo ali prehladom oboli enako število zdravih ljudi in tistih, ki imajo težave z imunskim sistemom.
  4. Uživanje večjih količin vitamina C. – Ko ste že prehlajeni, vam limone ne bodo izboljšale splošnega počutja, zato raje vzemite aspirin.
  5. Prehlad in gripa sta zimski bolezni. – Tudi ta trditev ni prava, saj je dokazano, da se največ prehladov pojavi pomladi in jeseni, saj so takrat virusi najbolj aktivni.
  6. Ni potrebno jemati zdravil, saj bo prehlad sam minil. – Če močno kašljate in vam teče iz nosu, morate poseči po zdravilu, saj obstaja nevarnost, da boste okužili še ljudi v svoji okolici, pa tudi sami boste hitreje ozdraveli le s pomočjo zdravil.

Podvodna smetišča

Bodi Eko
-
1

Onesnaževanje obal terja svoj davek s tem, ko morje odplakne vso nesnago. Naša predstava o odprtem morju je po vsej verjetnosti drugačna od realnega stanja, saj je morje tudi daleč od obal zasuto z odpadki.

Sredi Pacifika se nahaja krožni morski tok imenovan Pacifični krog (Pacific Gyre), katerega območje ima površino približno tako veliko kot Afrika. Mornarji so se tega predela dolgo izogibali, saj je znano, da lahko ta tok ladjo spelje s poti.

smeti2
Danes pa je ta tok postal zbirališče odpadkov. Vsa nesnaga in smeti, ki se nahajajo na površini vode privabi vrtinec, ki ustvarja t.i. ‘mrtvo cono’ v velikosti dveh držav Teksasa, zato je omenjeni vrtinec dobil novo ime – Veliko Pacifiško smetišče.

smeti4
Plastični odpadki predstavljajo 90% vseh odpadkov, ki jih lahko najdemo v morju. Realnost je takšna, da je plastika nerazgradljiva, oziroma se počasi razgrajuje na manjše delce, ki ne bodo nikoli izginili. S časoma iz velikih kosov plastike nastanejo manjši trakovi, kar pa predstavlja grožnjo morskih in obmorskim živalim, saj se plastike ne da prebaviti.

smeti1
Zato bi lahko rekli, da imajo vodni prebivalci tega območja redno ‘dieto’ plastičnih odpadkov, ki se lahko kaj kmalu sprevrže v smrtonosno, ko žival poje kakšen oster del plastike, zamašek, vžigalnik, ali se zaplete v odvrženo ribiško mrežo. Raziskave so pokazale, da je v tej mrtvi coni težko najti hrano, saj je po podatkih razmerje med plastiko in planktonom 3:1.

Ali dobro spite v vaši postelji?

Bodi Eko
-
0

Da bi lahko kvalitetno spali v vaši postelji, vam ni potrebno odšteti ogromno denarja. Vse kar morate narediti je, da skrbite za vaše vzglavnike, odeje ter rjuhe.

Pri tem pa boste naredili veliko tudi za planet, saj boste omenjene proizvode menjali manjkrat.

vzglavnikVzglavniki:

  • Vzglavnike preoblecite v dve preobleki, saj jih boste tako bolje zaščitili pred prahom, umazanijo ter naravnimi telesnimi olji.
  • V pralni stroj lahko daste katerokoli vrsto vzglavnika, vendar uporabite nežnejši cikel pranja, kot bi po navadi.
  • Sušite vzglavnike ter perilo na sploh, zunaj na vrvici, če je to le mogoče.
  • Če imate vzglavnik iz pene, je le-te priporočeno prati na roke. Šušiti pa jih je potrebno na zraku, saj tako preprečimo, da bi pena razpadla.
  • Strokovnjaki priporočajo, da naj bi vzglavnike menjavali na vsake tri leta, vendar pa je okolju veliko bolj prijazno, če jih zamenjate takrat, ko je to dejansko potrebno in nič prej. Vendar kako vedeti, kdaj je potrebno zamenjati vzglavnike? Če je vaš vzglavnik grudast,  ga je potrebno ‘pretepsti’, da dobi obliko ali pa ko ga prepognete obliko obdrži … no potem veste, da je ta svoje delo odslužil.
  • Starih vzglavnikov pa vseeno ni potrebno zavreči, ampak jih lahko uporabite za posteljico vašega hišnega ljubljenčka.

Odeje:

  • Tako kot pri vzglavnikih je tudi pri odejah priporočljivo le-te obleči v dve prevleki.
  • Dobro je, da vsaj enkrat na teden prezračite odeje, saj jih tako ohranite sveže dalj časa.
  • Če imate odeje iz puha, potem veste, da te po nekaj časa izgubijo prvotno obliko. Zato jih perite redkeje in raje čistite le morebitne madeže z njih. Priporočljivo pa je tudi, da jih nosite raje v čistilnico, kot pa da jih perete doma.

Rjuhe:

  • Ne uporabljajte barvil in detergentov, saj lahko poslabšajo kvaliteto vaših rjuh. Zato raje uporabite bolj nežen in čim bolj naravni prašek.
  • Vročina škoduje vlakninam, zato raje ne prekuhavajte rjuh.
  • Če perete brisače in rjuhe skupaj, lahko s tem uničite rjuhe, saj jih bodo grobe brisače poškodovale.
  • Svilene rjuhe zahtevajo posebno pozornost, zato se preden jih operete, raje pozanimajte kako.
  • Stare rjuhe razrežite in jih uporabite za krpe, namesto, da jih mečete stran.

Recept: Cvetačne kroglice v paradižnikovi omaki

Bodi Eko
-
0

Zelenjavo operemo, krompir olupimo in cvetačo natrgamo na velike cvetove. Nato na večjih luknjah na strgalu oboje naribamo in po kepah stiskamo med dlanmi, da odcedimo odvečno tekočino (to spravimo). Zelenjavi dodamo moko, nasekljan peteršilj, česen, poper in sol ter dobro premešamo. Oblikujemo majhne kroglice in če je zmes presuha, dodamo malo tekočine. Kroglice cvremo 4-5 minut v vročem olju, da porjavijo in se zapečejo z vseh strani. Za omako lahko uporabimo kupljen pasiran paradižnik (če je pregost, ga razredčimo z malo vode). Omako segrejemo ter ji dodamo zelišča, sol in poper, lahko pa jo pripravimo tudi iz svežega paradižnika. Kroglice še vroče prelijemo s paradižnikovo omako in takoj Cvetačaponudimo s prikuho.

Za 20 do 30 kroglic:
5 srednje velikih krompirjev
1/2 srednje velike cvetače
100 g moke (najbolje čičerkine, lahko pa tudi gladke bele)
3 žlice peteršilja
1 žlička česna
1/2 žličke popra
1,5 žličke soli
5-8 dcl paradižnikove omake
1 žlička origana
1 žlička bazilike
1 žlička soli
malo popra

7 principov zdrave prehrane

Bodi Eko
-
0

Zdrava prehrana je ključ do pravilnega prehranjevanja ter vzdrževanja pravilne teže je načrt, ki je specifičen za vsakega posameznika. Pri tem pa morate upoštevatih naslednjih sedem točk.

Spoznajte se

Nekateri ljudje delajo celo znanost iz priprave hrane, drugim pa odgovarjajo tudi razni hitri načini priprave hrane. Glavno pa je, da najdtete pravi način, ki je zdrav in ustreza vam. Spoznavanje samega sebe pa pomeni tudi, da morate znati načrtovati za prihodnost – če veste, da radi med delom jeste karkoli vam pride pod roke, potem držite hrano čim dlje stran od vaše mize, ali pa si s seboj prinesite zdravo malico. Majhne spremembe tako ne bodo izgledale kot velika žrtev oz. prikrajševanje, vendar pa se vam bo to dolgoročno obrestovalo.
200 kalorij manj na dan, pomeni 9kg manj na leto!

Dajte zelenjavi priložnost

Lahko je reči “jej več zelenjave“, vendar je to za ‘zelenjavofobe’ lahko nekaj zelo težkega. Vendar pa lahko že s pravilno pripravo zelenjave to spremenite. Velikokrat se ljudje, ko pripravljamo kosilo osredotočimo le na recepte, kako pripraviti meso. Recepte za zelenjavo pa velikokrat izpustimo, saj se nam ne zdijo tako pomembni. Zato je dobro, da uporabimo malo domišlije tudi pri pripravi zelenjave.

zdravje

Jejte manj mesa

Glavna sestavina zdrave prehrane bi morale biti žitarice, oreščki in semena, zelenjava brez škroba ter sadje. Meso pa bi morali jesti le nekajkrat na teden in ne vsak dan, kot to dela večina ljudi. Večina nas misli, da večino energije dobimo iz mesa, vendar pa to ne drži. Ogromno energije dajejo telesu polnozrnata žita. Metuljnice – vključno fižol, soja, arašidi, in leča – nam nudijo pomembne vlaknine, ki so potrebne za normalno delovanje telesa. Zato lahko mirno spustimo meso iz našega vsakodnevnega urnika.

Ločujte maščobe

Maščobe imajo več kalorij na gram kot proteini, zato, če imate namen izgubiti nekaj kilogramov, se čim bolj izogibajte maščobi. Vendar pa ne vplivajo vse maščobe enako na telo. Poli nenasičene ter mono nenasičene maščobe so koristne. Najdemo jih v oreščkih, ribah ter rastlinskih oljih in so celo priporočljive, če imate bolezni srca.
Slabe maščobe pa najdemo v mlečnih proizvodih, govedini ter nekaterih oljih. Več kot jih zaužijete, večje možnosti imate, da zbolite za boleznimi srca in ožilja.

Bodite pozorni na porcije

Čeprav se trudite jesti pravilno, pa se velikokrat zgodi, da pojeste preveč. V restavracijah po navadi dobimo na krožniku več, kot pa je normalno za eno porcijo. Zato po navadi pojemo vse, kar imamo na krožniku, da ne bi česa metali stran, če smo že plačali za obed. Zato se je potrebno vprašati med obedovanjem, ali ste za res še lačni, ali pa jeste samo za to, da boste pospravili vse kar je na krožniku?

Kalorije raje pojejte

Pijače so danes nasičene s kalorijami. Vendar pa se tega pogosto ne zavedamo in tako zaužijemo še več kalorij, kot pa se nam zdi. Dejansko je vse kar potrebujete navadna voda.

Omejite nakupovanje že pripravljene hrane

Veliko prehrambenih strokovnjakov svetuje, da v trgovini kupujmo raje svežo hrano, kot pa da se poslužujemo že vnaprej pripravljene. Seveda je to včasih težko storiti. Vendar pa se morate zavedati, da vsaj 3/4 natrija, maščob ter sladkorja zaužijemo na tak način. Trik je v tem, da je potrebno, preden stvar vržemo v nakupovalni voziček, pregledati deklaracije proizvodov. Tam boste našli podatke o kalorijah, nasičenih maščobah ter natriju.
Natrij ter nasičene maščobe so navadene v gramih in miligramih in kot odstotek, koliko je priporočeno pojesti na dan. Če se vam zdijo številke visoke, potem poglejte še nekaj podobnih proizvodov, da boste dobili približno sliko, kaj je bolje kupiti. Prav tako pa poglejte, če proizvod vsebuje tudi magnezij, potasij, kalcij ter vitamine A, C in E, saj bi teh sestavin morali zaužiti več.

Umetne dišave v pomarančnem soku?

Bodi Eko
-
0

100% pomarančni sok. To verjetno piše na veliko proizvodih, ki ste jih v že kupili in ki bi naj vsebovali pomarančni sok. Zato si verjetno tudi večina misli, da pije pravi 100% pomarančni sok. Pa vendar … ali ga res?

pomarancaVerjetno mnogih ne preslepi oznaka ‘sveži pomarančni sok’, saj se zavedamo, da pomaranče prihajajo iz različnih koncev sveta, zaradi različnih letnih časov. Zato tudi ni možno narediti soka iz svežih pomaranč, če so le-te potovale kdo ve koliko časa v kontejnerjih, da ne omenjamo roka uporabe in datuma proizvodnje soka.

Mnogi pa se verjetno tudi ne zavedajo nekaterih dejstev glede pomarančnega soka:

  • Kisik je mnogokrat vzet iz samega soka še preden tega pripeljejo do rezervoarjev, da se sok pri samem postopku ne bi pokvaril. Vendar pa s tem, ko vzamejo kisik iz pomaranč, vzamejo tudi samo bistvo pomaranč, njihov okus.
  • Zato, da bi nadomestili to izgubo, dodajo umetne dišave. Tako večje tovarne poskrbijo, da ima vsak karton s sokom enak okus, saj bi bilo drugače po naravnem postopku to zelo težko izvedljivo, kar ste verjetno tudi sami že kdaj opazili, ko ste jedli pomaranče – nampreč nimajo vse enakega okusa, še posebej, če jih kupite pri različnih trgovcih se to bolj izrazito pozna.
1...1.1231.1241.125...1.146Stran 1.124 od 1.146