Na družbenih omrežjih lahko vedno pogosteje naletimo na izraz »dopaminsko razstrupljanje«. Za kaj natančno gre in komu lahko koristi?
Cilj je »resetiranje možganov«
Sodobni človek praktično ne pozna več pravega miru in tišine. Tudi kadar smo sami, poskušamo svoje misli hitro preglasiti z glasbo, televizijo, podkasti ipd. Poleg tega velik del dneva preživimo na spletu, predvsem na družbenih omrežjih. Za našo pozornost nenehno tekmuje ogromno informacij, na zaslonu pametnih telefonov pa se praktično ves čas izmenjujejo takšna in drugačna obvestila. Naši receptorji za dopamin se tako navadijo na neprekinjene dražljaje. Posledično se lahko tolerančni prag poviša. To pomeni, da potrebujemo vedno večje odmerke dopamina, sicer se lahko pojavi zelo intenziven občutek nezadovoljstva.
Cilj dopaminskega posta oziroma dopaminskega razstrupljanja je »resetiranje možganov«. Osnovni princip je preprost: za določen čas se odrečemo aktivnostim, kot so uporaba družbenih omrežij, spletno nakupovanje in igranje videoiger, torej aktivnostim, ki sprožajo veliko ugodja in ki so zelo zasvajajoče. Ker se težko ustavimo, lahko te aktivnosti sčasoma zelo negativno vplivajo na najrazličnejše vidike življenja, saj zahtevajo vedno več časa.
Odkrivanje užitka tudi v manj stimulativnih aktivnostih
Dopamin je nevrotransmitor, ki stimulira možganske poti, povezane z nagrajevanjem. Sproščanje dopamina tako poskrbi za prijetne občutke, toda če je stimulacija konstantna, se lahko pojavijo diametralno nasprotni občutki (izčrpanost, nemir ipd.). Ker so receptorji za dopamin pretirano obremenjeni, se morajo ubraniti. Tako povišajo tolerančni prag, posledično pa smo stalno na preži za novim, še intenzivnejšim užitkom. Ideja v ozadju dopaminskega razstrupljanja je preprosta: če se začasno »odklopimo« in spopademo z dolgčasom, osamljenostjo ipd., lahko začnemo užitek najdevati v bistveno preprostejših, manj zasvajajočih aktivnostih. S tem si povrnemo nadzor nad svojim življenjem.
Ali gre resnično za »razstrupljanje«?
Sam izraz »dopaminsko razstrupljanje« je sicer kontroverzen. Glavni razlog za to je povezan z dejstvom, da poimenovanje implicira, da je dopamin strupena snov, primerljiva z alkoholom ali prepovedanimi drogami. To seveda ne drži, saj gre za naravno snov, ki jo proizvaja naše telo. Obenem pa je treba upoštevati, da na možganske poti, povezane z nagrajevanjem, ne vpliva samo dopamin.
Poimenovanje »dopaminsko razstrupljanje« je različica izraza »dopaminski post«, ki ga je začel prvi uporabljati dr. Cameron Sepah – psihiater, ki je kasneje pojasnil, da primarni cilj pravzaprav ni redukcija dopamina, saj se lahko ta sprošča zaradi najrazličnejših dejavnikov, ampak redukcija impulzivnih in nezdravih vedenjskih vzorcev. Kakor koli že: čeprav ni povsem natančen, se je izraz »prijel«. Bolj kot sam izraz pa je pomembna vsebina. Ko se seznanimo z njo, ugotovimo, da je lahko dopaminsko razstrupljanje koristno za večino ljudi …
Znaki, da potrebujete dopaminsko razstrupljanje
Na spletu preživite več ur dnevno, pri čemer večino časa namenjate družbenim omrežjem, spletnemu nakupovanju, igranju iger ipd.
Težko se ločite od elektronskih naprav. Stalno preverjate nova obvestila.
Ko se zbudite, praktično v hipu vzamete v roke pametni telefon in začnete preverjati družbena omrežja. Telefon pogosto uporabljate tudi zvečer v postelji, neposredno pred spanjem.
Uporaba elektronskih naprav negativno vpliva na vaše izpolnjevanje delovnih obveznosti in na odnose.
Že po krajšem času brez telefona postanete nemirni in razdražljivi.
Poskusi zmanjšanja količine časa, ki ga posvečate telefonu/družbenim omrežjem, niso bili uspešni.
Zgornje točke se sicer nanašajo predvsem na uporabo elektronskih naprav, vendar pride dopaminsko razstrupljanje v poštev tudi pri številnih drugih navadah.
Osnovni napotki
Ozavestite problematične vzorce. To lahko na primer naredite tako, da preverite, koliko časa v povprečju posvetite brskanju po spletu, in da razmislite, v katerih okoliščinah vse običajno posežete po svojem telefonu.
Določite intervale »postenja« (del dneva ali dan v tednu).
Preprečite impulzivne prekinitve posta. Trenje med impulzom in dejanjem mora biti dovolj veliko. Če bo na primer telefon vseskozi na dosegu roke, boste tudi med intervali, predvidenimi za razstrupljanje, najverjetneje refleksno posegli po njem. Tako je pametno, da telefon pospravite v predal ali da ga ugasnete.
Poiščite alternativne aktivnosti. Slabih navad se najlažje znebimo tako, da jih nadomestimo z drugimi, bolj zdravimi navadami. Pri tem je pomembno, da izberete alternativne aktivnosti, v katerih boste uživali.
Opazujte svoje odzive. Če vas preplavi zelo močna želja po vrnitvi k starim navadam, poskušajte do nje vzpostaviti distanco. Namesto da se ji upirate, opazujte svoje misli, odziv telesa itn. Željo si lahko predstavljate kot močan val, ki sicer butne z vso silo, vendar se nato hitro umiri in razpusti.
Bodite potrpežljivi. Najverjetneje boste za »resetiranje sistema« potrebovali nekaj tednov – odvisno od trdovratnosti navade.
Že dolgo je znano, da 10.000 korakov dnevno ni čudežna meja in da gre za arbitrarno številko, ki se je razširila zaradi marketinške kampanje. V zadnjih letih je bilo objavljenih več študij, s katerimi je bilo dokazano, da se pozitivni učinki hoje pokažejo tudi pri ljudeh, ki dnevno naredijo bistveno manj kot 10.000 korakov. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji European Journal of Preventive Cardiology, tako ne prinaša povsem novih spoznanj, vendar je kljub temu zelo pomembna. Gre namreč za doslej najobsežnejšo metaanalizo študij, ki so preučevale korelacijo med številom korakov in zdravjem. Analiza, za katero je poskrbela mednarodna ekipa strokovnjakov, je potrdila, da se pozitivni učinki hoje občutijo že pri precej manj kot 10.000 korakih.
Pomanjkanje gibanja povezano s kar 3,2 milijona smrtmi letno
Vedno več ljudi večino dneva presedi, s čimer se poveča tveganje za najrazličnejše zdravstvene težave. Pomanjkanje gibanja med drugim poveča nevarnost za srčno-žilna obolenja in za prezgodnjo smrt. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar 3,2 milijona smrti letno povezanih z nezadostno telesno aktivnostjo. Pogostejša hoja je zagotovo najpreprostejši način za povečanje količine telesne aktivnosti in s tem za izboljšanje zdravja, vendar veliko ljudi verjame, da bi morali za izrazitejši vpliv vsakodnevno narediti ogromno korakov. To jih lahko celo povsem odvrne od gibanja (pristop »vse ali nič«). Rezultati uvodoma omenjene metaanalize so lahko zato zelo koristni za spodbujanje gibanja.
Metaanaliza zajela 17 študij
Raziskovalci so analizirali 17 študij, nastalih v različnih državah po svetu. V raziskavah, ki so bile uporabljene kot podlaga za analizirane študije, je skupno sodelovalo skoraj 227.000 oseb. Analiza je razkrila, da je bilo za zmanjšanje tveganja za prezgodnjo smrt dovolj samo 3967 korakov na dan, za zmanjšanje tveganja za kardiovaskularne bolezni pa celo zgolj 2337 korakov dnevno.
S povečevanjem števila korakov se povečujejo tudi koristi
Če torej nimate veliko časa za gibanje ali če daljši sprehodi zaradi težav s sklepi ipd. niso izvedljivi, to ne bi smel biti razlog za obupovanje. Pozitiven vpliv na zdravje se lahko pokaže zelo hitro. Vendar pa naj to ne bo izgovor za vse, ki bi sicer lahko hodili več, vendar se vam preprosto ne ljubi. Čeprav se lahko pozitivni učinki pokažejo tudi pri tistih, ki dnevno prehodijo relativno kratko razdaljo, so raziskovalci obenem ugotovili, da se z povečevanjem števila korakov povečujejo tudi koristi, pri čemer ni bila odkrita zgornja meja. Povečevanje koristi je bilo denimo zaznano tudi pri 20.000 korakih dnevno., kar je prav tako zelo pomembna ugotovitev.
Ali lahko s hojo vendarle tudi pretiravamo?
Več ko hodite, bolje je torej za vas. Ta ugotovitev velja za vse starostne skupine in za prebivalce območij z najrazličnejšimi tipi podnebij. Vendar pa raziskovalci pri tem opozarjajo, da na voljo niso imeli veliko podatkov, povezanih z učinki več kot 20.000 korakov dnevno. Tako ni jasno, ali se koristi na določeni točki vendarle ustavijo (na primer zaradi preobremenitve sklepov).
Dodatne ugotovitve
Raziskave, ki so bile uporabljene za metaanalizo, so v povprečju trajale 7 let, povprečna starost sodelujočih pa je bila 64 let. Pri tem je zanimivo, da je bila pozitivna korelacija med hojo in zdravjem posebno izrazita pri osebah, mlajših od 60 let, vendar je bila tudi pri starejših vse prej kot zanemarljiva. Pri starejši populaciji je bilo na primer pri tistih, ki dnevno naredijo 6000–10.000 korakov, zaznano kar 42-odstotno zmanjšanje tveganja za prezgodnjo smrt.
Dismenoreja ali boleč menstrualni cikel lahko prizadene marsikatero žensko v plodnem obdobju. Nekatere zato v času menstruacije čutijo neprijeten občutek v spodnjem delu trebuha, druge pa prizadene tako močno, da bi tiste dni v mesecu najraje ves čas preležale v postelji. In takrat si želimo le, da naslednji mesec ne bi bilo tako hudo.
Kaj torej lahko storimo, da bodo boleče menstruacije samo še bežen spomin in da bodo tisti dnevi v mesecu postali prijetnejši. Za naravne in učinkovite nasvete smo povprašali strokovnjakinjo, diplomirano naturopatinjo Almo Pristovnik. Temi menstruacije je posvetila celo svojo diplomsko nalogo, ki jo je zagovarjala na univerzi v Bruslju. V svojem naturopatskem ateljeju se dnevno srečuje z ženskami, ki imajo težave z bolečimi menstruacijami, zato so njene izkušnje in nasveti vredni toliko več, saj so podani iz prve roke in preizkušeno delujejo na veliki večini žensk. Naturopatske rešitve zmanjšajo ali izničijo menstrualne bolečine, odpravijo pa lahko tudi vse druge simptome, kot so bolečina hrbta, bolečine v križu, živčnost, nihanje razpoloženja, utrujenost, driska, slabost, vrtoglavica in omedlevica, ki po navadi spremljajo menstrualni cikel.
1. Oligoterapija: cink in baker
»Oligoterapija je naravna terapija, ki se poslužuje uporabe oligoelementov, ki sodelujejo v strukturi organov in tkiv, vzpostavljajo harmonijo ter pomagajo telesu, da vzdržuje homeostazo. Poglavitni oligoelementi v našem telesu so železo, cink, kobalt, mangan, baker, zlato, srebro, nikelj, jod, selen in krom,« razloži Alma Pristovnik. Cink in baker sta tista dva elementa, ki sta še posebej pomembna, ko govorimo o vzpostavljanju harmonije v našem telesu med menstruacijo. Pomanjkanje cinka in bakra povzroča različna neravnovesja, ki lahko privedejo do bolečih menstruacij. Uživanje teh dveh elementov telo na povsem naraven način privedeta spet v stabilno stanje, nimata nikakršnih kontraindikacij, tisti dnevi v mesecu pa bodo prijetnejši in manj boleči.
Terapija s cinkom in bakrom
Oligoelementa cink in baker jemljemo en mesec. Enkrat na dan, zjutraj na tešče, damo pod jezik 40 kapljic.
»Gemoterapija (latinsko gemma – popek in grško therapeia – zdravljenje) je oblika zeliščarstva, ki za ohranjanje ravnovesja in dobrega počutja uporablja zdravilne učinkovine, ki so pripravljene iz zarodnega tkiva različnih dreves in grmovnic (iz popkov in novih poganjkov), reproduktivnih delov (iz semen in mačic) ter mladega tkiva (iz koreninic in njihove skorje). Gemoderivati imajo pomembno vlogo pri razstrupljanju tkiva, v katerem so se zaradi raznih motenj, onesnaženega okolja ali neuravnoteženega načina življenja v telesu nakopičile odpadne snovi. Da bi telo ponovno uravnovesili, ga moramo očistiti.
Gemoderivati (hidrogliceridni macerati) imajo zelo širok spekter delovanja in so odlična podpora pri vzpostavljanju naravnega, harmoničnega stanja človeka.« Surovine za gemoderivate se nabirajo spomladi, razen če gre za semena, potem jeseni, saj je rastlina takrat na vrhuncu kalitve. V tistem obdobju, ko začenjajo poganjati novi listi, veje in cvetovi, je vitalna energija dreves in grmov največja. Rastline v popkih hranijo esencialne sestavine. Te se večinoma ne pojavljajo v drugih delih rastlin, prav tako jih redko najdemo v kasnejših stopnjah dozorelosti. To so različni minerali, encimi in beljakovine. Pa tudi fitohormoni, mikroelementi ter vitamini, ki jih v našem organizmu primanjkuje.
Pripravek gemoderivata maline ima pozitivno delovanje na ženske genitalije. Malina je grmovnica, zraste približno do dva metra v višino in se običajno nahaja v gozdovih ali na robovih gozdov. Znano je, da izboljšuje kisla tla. Cveti od maja do julija. Zelo dobro pomaga pri lajšanju menstrualnih težav. Učinkovita je pri zdravljenju reproduktivnih organov in pri težavah na področju medenice. Deluje proti krčem in stimulira jajčnike k izločanju dveh hormonov – estrogena in progesterona.
Terapija z gemoderivatom maline
Gemoderivat maline jemljemo približno tri mesece, dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, z malo vode. Vedno 15 minut pred obrokom ali po njem.
Oligoelementi in gemoderivati tudi v Sloveniji
»Uživanje cinka in bakra ter gemoderivata maline je po mojem mnenju in izkušnjah zelo pomembno in učinkovito pri uravnovešanju telesa ženske, ki ima menstrualne težave. Včasih smo po te produkte hodili v Italijo in Avstrijo, kjer jih prodajajo v specializiranih lekarnah. Oba produkta pa se zdaj dobita že tudi pri nas v Sloveniji,« pojasni naturopatinja.
3. Navadna konopljika (Vitex agnus castus)
Lahko bi rekli, da je navadna konopljika najboljša prijateljica žensk. Matična tinktura navadne konopljike pomaga uravnovesiti hormone v našem telesu, predvsem razmerje estrogena in progesterona, ki uravnavata celoten menstrualni cikel. Z uživanjem navadne konopljike poskrbimo, da so hormoni v ravnovesju in s tem ublažimo menstrualne krče, napihnjenost in omilimo nihanja v razpoloženju. Prav tako ni večjih težav s predmenstrualnim sindromom, ni dolgotrajnih in močnih menstruacij, zmanjša se bolečina v dojkah ter pridobivanje telesne teže.
Terapija z navadno konopljiko
Tinkturo jemljemo približno tri mesece, dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, z malo vode, 15 minut pred obrokom ali po njem.
4. Vražji krempelj (Harpagophytum procumbens)
Vražji krempelj je trajnica, ki raste v puščavi Kalahari v Namibiji in Južnoafriški republiki. Matična tinktura vražjega kremplja je odlična, saj sprošča gladko mišičevje v prisotnosti menstrualnih bolečin. Z vražjim krempljem blažimo ne samo bolečine, ampak tudi morebitna vnetja.
Terapija z vražjim krempljem
Tinkturo jemljemo približno tri mesece, dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, z malo vode. Prav tako vedno 15 minut pred obrokom ali po njem.
5. Magnezij
V obdobju menstruacije čutimo v spodnjem delu trebuha bolečino zaradi krčenja materničnih mišic. Magnezij je izredno učinkovit pri sproščanju teh mišic in živcev, poleg tega vpliva na širjenje krvnih žil, zato lahko redno jemanje ublaži ali celo prepreči simptome, kot so krči in glavobol. Z eno od študij so celo dokazali, da lahko z večjim odmerkom magnezija menstrualne krče omilimo oziroma povsem odpravimo.
Terapija z magnezijem
Dopolnilo magnezija uživamo dvakrat na dan, skupaj s hrano. Poleg dopolnila pa poskrbimo, da bo na naših krožnikih hrana bogata z magnezijem. V tistih dneh v mesecu si zato privoščimo malo več oreškov, polnozrnatih živil, stročnic, zelene zelenjave ter krompirja.
6. Floriterapija – avstralska cvetna esenca: she oak
»Avstralske cvetne esence so dragocena dediščina aboriginske medicine. Esence nas podprejo, da vstopimo v kontakt s samim seboj. Cvetne esence delujejo kot katalizatorji čustvenih in mentalnih sprememb s spodbujanjem zavedanja naših stanj. Terapija je primerna za fizične, čustvene in mentalne odzive, ki preprečujejo, da bi zaživeli kakovostno in srečno življenje ter v polni meri realizirali svoj potencial.« She oak je avstralski hrast, ki raste na vlažnih tleh v bližini tekočih voda. Esenca she oaka uravnava proizvodnjo ženskih reproduktivnih hormonov. Učinkovita je še posebej v primerih, ko jajčniki delujejo nepravilno in povzročajo nepravilnosti in bolečine v menstrualnem ciklu. Njegova funkcija je povezana tudi s čustvenimi dejavniki, ki zavirajo plodnost, zato je še posebej koristen za ženske, ki ne morejo zanositi.
Terapija z avstralsko esenco
Avstralsko cvetno esenco uživamo tri mesece, dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, 15 minut pred obrokom ali po njem. V sklopu celostne terapije jo brezplačno lahko dobite tudi pri Almi Pristovnik.
7. Akupunktna masaža meridianov (po dr. Penzlu)
Po tradicionalni kitajski medicini je naše telo sestavljeno iz fizičnega in energijskega dela. Fizični del je prepleten z energijskim obtokom, ki igra zelo pomembno vlogo za naše psihično in fizično ravnovesje. To pomeni, da ob motnjah ali zastoju energijskega pretoka prihaja do težav, ki se lahko odražajo kot bolečine, bolezni in psihološke težave.
»Akupunktna masaža po Penzlu je sproščujoča terapevtska metoda, pri kateri se ne uporablja iglic, temveč kovinsko, medeninasto ali lesena paličico. Primerna je za vse starostne skupine in je povsem neboleča. S to metodo želimo odpraviti vzrok težave, z njo uravnovešamo energijski obtok človeka, ki je nadrejen vsem drugim obtokom v telesu (krvnemu, limfnemu, živčnemu obtoku). Z akupunktno masažo aktiviramo in okrepimo samoozdravitvene moči telesa, njen cilj je doseči energijsko ravnovesje, ki vodi v dobro počutje človeka,« nam razloži Alma Pristovnik. Zaupa nam, da akupunktna masaža meridianov temelji na znanju klasične akupunkture, kiropraktike, ušesne terapije in nevralne terapije po Hunekeju. Kot najstarejša terapija meridianov na evropskih tleh v celoto združuje najbolj učinkovite dele naštetih terapij.
Z njo zato dosegamo hitro in visoko učinkovitost. Poudarek je na zdravljenju, ki vpliva na celotnega človeka. Iščemo najbolj osnovni vzrok motnje in odpravljamo težave pri koreninah. »Ko pozdravimo vzrok, je odpravljena tudi posledica. In s tem se uravnajo tudi druge manjše težave, ki so za posameznika morda trenutno manj moteče, a jih kljub temu ne smemo zanemariti.« Nato povprašam še konkretno, kako nam akupunktna masaža meridianov lahko pomaga pri težavi, kot je boleča menstruacija. »Masaža je še en super način, kako nahranimo maternične mišice. Namen akupunkture je uravnovesiti človekov električni sistem in povečati pretok elektrike v notranje organe. V tem smislu naj bi zmanjšala tudi bolečine in morebitna vnetja,« pojasni naturopatinja.
»Pri kraniosakralni terapiji terapevt z nežnimi prijemi in polaganji rok po telesu vpliva na prostorske razmere v organizmu. Z dotiki ugotavljamo, ali je kje prišlo do pretesnega stika med kostmi, tudi če so kje preveč stisnjene ovojnice mišic ali organov. To največkrat privede do bolečine ali bolezenskega stanja, saj ni pravilne prekrvavitve. V klientu s to metodo sprožimo naravno, ritmično gibanje telesa, da se lahko samo ‚ponastavi‛ s pomočjo avtokorekcijskih procesov.« Gre za nežno tehniko, s katero sprostimo napetosti na fizični in duševni ravni ter spodbudimo proces samozdravljenja v telesu. Terapija je zelo vsestranska. Med drugim je priporočljiva tudi za lajšanje bolečin in težav, povezanih z menstrualnim ciklom. S terapijo se lahko izboljšajo bolečine v križu, s posebnimi prijemi pa lahko terapevt doseže tudi sproščanje medeničnega dna in medenično-križničnih sklepov in tako izboljša prekrvavitev in s tem bolezensko stanje oziroma težavo.
Kdaj lahko pričakujemo izboljšanje
»Število potrebnih tretmajev, da ponovno vzpostavimo potrebno ravnovesje, je zelo težko napovedati, saj je odvisno od vsake posameznice. Gre za celosten pristop, odvisen od osebe in od razsežnosti težave. Nekomu pomagata že dve terapiji, nekdo drug jih potrebuje šest. Po navadi delamo 2–4 terapije na mesec, vsekakor je treba paziti, da ne pretiravamo, saj telo potrebuje čas, da se reprogramira in uravnovesi.«
Varne rešitve za vse ženske
»Priporočena naravna zdravila in metode so varne za vse ženske. Delo neposredno na telesu je po mojih izkušnjah od vseh naturopatskih orodij najbolj učinkovito. Telo je podaljšek človekove podzavesti, in ko delamo neposredno na telesu, delamo tudi na človekovi podzavesti. S klinično prakso in obravnavo klientk sem spoznala, da je obravnava telesa s pomočjo kraniosakralne terapije ali akupunktne masaže meridianov po dr. Penzlu učinkovita in zelo uporabna pri lajšanju simptomov in harmonizaciji telesa. Je pa seveda naturopatija medicina, ki se dopolnjuje z uradno medicino. Če ima klientka hujše kronične ali kakšne druge zdravstvene težave, je vsekakor dobro, da se o jemanju pripravkov predhodno posvetuje tudi s svojim osebnim zdravnikom,« zaključi Alma Pristovnik. Terapije se med seboj dopolnjujejo, zato lahko izberemo tudi več terapij hkrati.
Ogromno ljudi dan začne s skodelico kave. Še več: neposredna motivacija za to, da zjutraj zlezejo iz tople postelje, je za številne prav kava. Če mednje spadate tudi sami, najverjetneje ne želite niti pomisliti na to, da bi se odpovedali jutranjemu pitju kave. Vendar pa kava na tešče žal ni najboljša izbira. Drži sicer, da ima lahko zmerno uživanje kave določene koristi, kar pa ne pomeni, da je vseeno, kdaj jo pijete.
Začnimo pri pozitivnih plateh …
Pitje kave je navada, ki bi se ji večina kavopivcev zelo težko odpovedala. Na srečo to v večini primerov niti ni potrebno. Kot je bilo omenjeno že uvodoma, lahko kava poskrbi celo za določene pozitivne učinke. Pri tem nimamo v mislih samo najbolj očitnega pozitivnega učinka, tj. (začasnega) pozitivnega vpliva na nivo energije, po zaslugi katerega nas lahko kava »zbudi« in pripomore k zbranosti, za kar je seveda zaslužen predvsem kofein. Pri zmernih količinah kave so bili namreč zaznani tudi pozitivni vplivi na zdravje oziroma korelacija z zmanjšanim tveganjem za specifične zdravstvene težave. Zmerno uživanje kave naj bi tako zmanjšalo verjetnost za sladkorno bolezen tipa 2 in Alzheimerjevo bolezen, pri čemer pa je treba opozoriti, da dokazi za to za zdaj še niso nedvoumni.
Ko govorimo o pozitivnih učinkih pitja kave, pa moramo omeniti še koristi, povezane s samim procesom priprave tega napitka, posebno če se odločite za malce kompleksnejši postopek. Priprava kave je za marsikoga zelo pomirjajoč ritual, pri čemer lahko na počutje zelo pozitivno vpliva že sam vonj kave. Raziskovalci so denimo odkrili, da lahko aroma kave poskrbi za zmanjšanje nivoja stresa med zobozdravstvenimi posegi.
Kava na tešče lahko prispeva k dehidraciji
Na prvi pogled se zdi torej jutranja skodelica kave zelo nedolžna, toda če se natančneje poglobimo v učinke kave, hitro ugotovimo, da je precej pametneje, da s prvo skodelico malce počakamo in da pred tem nekaj pojemo, predvsem pa popijemo. Upoštevati morate, da ima kofein diuretični učinek, kar pomeni, da spodbuja uriniranje. Ko se zjutraj zbudimo, je telo že v osnovi precej dehidrirano, kar je eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih kava ne bi smela biti prvo, kar si privoščite po zbujanju. Precej bolje je dan začeti z vodo. Tudi ko ste si že privoščili kozarec ali dva vode, pa je s kavo bolje še malce počakati. Razlog za to je povezan s hormoni …
Povezava med kavo in kortizolom
Za cirkadiani ritem oziroma za ustaljene dnevno-nočne cikle sta ključna dva hormona, in sicer melatonin ter kortizol. Raven slednjega je praviloma najvišja zjutraj, neposredno po zbujanju. Količina kortizola se nato postopoma zmanjšuje, količina melatonina pa povečuje. Tako lahko zvečer brez večjih težav zaspimo, čez dan pa imamo dovolj energije za spopadanje z različnimi izzivi. Ker kofein spodbudi tvorbo kortizola, ga je bolje prihraniti za malce poznejše ure, saj imamo zjutraj na voljo precej zaloge (čeprav vam občutek morda pravi drugače). Jutranja skodelica kave je lahko tako »kaplja čez rob«, zaradi katere ste precej bolj nemirni, kot bi bili sicer. Seveda pa morate po drugi strani paziti, da kave ne pijete prepozno, saj boste sicer zelo težko zaspali.
Kdaj je optimalen čas za kavo?
Kavo si je najbolje privoščiti v poznodopoldanskih urah, ko se količina kortizola v telesu že nekoliko zmanjša, vendar še ni nevarnosti, da bi kofein negativno vplival na spanec. Obenem je pametno, da si še pred prvo skodelico kave privoščite vsaj manjšo količino hrane, posebno če je vaš želodec malce bolj občutljiv. Kava na tešče lahko namreč razdraži želodec, obenem pa poveča tveganje za zatekanje želodčne kisline v požiralnik.
Vedno več podjetij pri predstavljanju svojih izdelkov uporablja izraz »ogljična nevtralnost«. Pred nedavnim se jim je pridružil tudi Apple, ki je predstavil svoj »prvi ogljično nevtralni izdelek« – najnovejši model pametne ure. To je (ponovno) odprlo vprašanje o smiselnosti uporabe tega izraza. Veliko okoljevarstvenih organizacij in strokovnjakov namreč meni, da gre za zavajajočo oznako oziroma za lažno prijaznost do okolja (angl. greenwashing). Eden izmed njih se je celo pošalil, da je nova Applova ura ogljično nevtralna samo v primeru, da lahko absorbira ogljikov dioksid iz ozračja …
Do leta 2030 naj bi bili ogljično nevtralni vsi Applovi izdelki
Na tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi novih izdelkov, so predstavniki podjetja Apple veliko pozornosti namenili okolju prijaznim praksam. Najnovejši model pametnega telefona Apple iPhone naj bi vseboval več recikliranih materialov od svojega predhodnika. Podjetje pa se je obenem zavezalo k dodatnemu zmanjševanju negativnega vpliva na okolje pri proizvodnji svojih izdelkov. Do leta 2030 želi tako doseči ogljično nevtralnost pri vseh izdelkih znamke Apple. Načrtovana pa je tudi opustitev uporabe usnja pri izdelavi paščkov za ure in ovitkov. Del predstavitve je bil videoposnetek, v katerem se z oskarjem nagrajena igralka Octavia Spencer predstavi kot mati Zemlja, ki ji Applovi zaposleni in sam direktor podjetja Tim Cook predstavijo svoje dosežke in cilje.
Do ogljične nevtralnosti s »kupovanjem odpustkov«
Podatki, s katerimi poskušajo v podjetju Apple podkrepiti trditve o ogljični nevtralnosti nove ure, so podrobneje predstavljeni v poročilu. Tam lahko preberemo, da se med proizvodnjo in transportom posamezne ure v ozračje sprosti en kilogram toplogrednih plinov. Pri tem je upoštevana tudi ocenjena poraba elektrike, ki je potrebna za polnjenje baterije po nakupu ure. Kot je navedeno, je bila pot do ogljične nevtralnosti sestavljena iz dveh delov. Prvi del je vključeval redukcijo emisij z uporabo okolju prijaznejših virov elektrike, odmikom od transporta izdelkov z letalom ter povečanjem deleža recikliranih in trajnostnih materialov. Drugi, bolj kontroverzen del pa temelji na kompenzaciji izpustov s t. i. ogljičnimi kreditnimi točkami, ki naj bi si jih podjetje prislužilo s sodelovanjem pri okoljevarstvenih projektih. Kot je bilo nakazano, številni okoljevarstveniki nisi najbolj navdušeni nad tovrstnim kupovanjem odpustkov, ki je nato podlaga za trditve o ogljični nevtralnosti. Menijo, da izraz »ogljična nevtralnost« zavaja potrošnike, saj ni mogoče ustvariti izdelka, ki bi bil zares ogljično nevtralen. Izraz naj bi vzbujal vtis, da je mogoče podnebno krizo rešiti z neomejenim proizvajanjem vedno novih izdelkov in z brezglavim potrošništvom.
Rešitev je precej preprostejša …
Okoljevarstvene organizacije, ki so kritične do kupovanja ogljičnih kreditnih točk z vlaganjem v projekte, kot je pogozdovanje, opozarjajo, da sodobna znanstvena spoznanja kažejo, da je dejanski učinek projektov, s katerimi si podjetja kupujejo pot do »ogljične nevtralnosti«, precej manjši, kot se zdi na prvi pogled. Pozitiven vpliv novih gozdov, ki so podvrženi najrazličnejšim nevarnostim, vključno z gozdnimi požari, ki postajajo vedno pogostejši, je bistveno manjši od učinka redukcije količine toplogrednih plinov, ki se sproščajo v ozračje. Precej bolj kot »ogljično nevtralne« elektronske naprave torej potrebujemo naprave, ki jih bo mogoče uporabljati dlje časa. Če bi se denimo na območju Evropske unije vsak pametni telefon uporabljal samo eno leto dlje, bi bilo zmanjšanje izpustov toplozračnih plinov primerljivo z odstranitvijo dveh milijonov avtomobilov s cest. Trenutno se namreč samo v Evropski uniji vsako leto proda kar približno 211 milijonov novih telefonov, pri čemer se posamezni telefon v povprečju uporablja samo tri leta. Za to so krive tako okvare kot želja potrošnikov po najnovejših modelih.
V sodobnem času, ko preživimo večino svojega časa v zaprtih prostorih, je prezračevanje doma postalo ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Kljub temu se številni posamezniki ne zavedajo pomembnosti pravilnega prezračevanja.
Tradicionalne in sodobne stavbe
Stavbe se spreminjajo. Njihov razvoj ni tako očiten kot razvoj informatike ali mobilnosti, vendar ni nič manj silovit. Sodobne stavbe, tudi če so podobne tradicionalnim, so popolnoma drugačne. Omogočajo bolj zdrave in udobne bivalne pogoje ob manjši rabi energije. Temu so podrejene stavbne konstrukcije in tehnični stavbni sistemi.
Tradicionalne stavbe so netesne, zrak prehaja skoznje, vstopa in izstopa pri vseh odprtinah in netesnostih. Tudi ob zaprtih oknih so prostori vsaj malo prezračevani, ob močnem vetru vidno plapolajo okenske zavese, prepih loputa notranja vrata. Izgube zraka in s tem toplote so velike, ampak to stanovalcev ne moti kaj dosti, malo bolj zakurijo ali pa se tudi doma toplo oblečejo. Slaba stran tradicionalne gradnje pa je večja raba energije in slabše bivalno udobje.
Sodobne stavbe so tesne, da iz njih ne uhaja topel zrak in s tem energija. Pravzaprav so sodobne stavbe energijsko tako učinkovite, da za njihovo delovanje zadošča zgolj delček energije za delovanje tradicionalnih stavb. Ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb se ne končajo na ovoju stavb, temveč vključujejo vse ustrezne elemente in tehnične sisteme v stavbah, kar omogoča zmanjšanje potreb po energiji za ogrevanje/hlajenje, razsvetljavo in prezračevanje ter tako izboljšujejo bivalno udobje.
Notranji zrak
Smo notranja generacija, živimo pretežno v zaprtih prostorih, doma, v šoli ali službi, v športnih ali kulturnih dvoranah … Kakovost notranjega zraka vpliva na naše zdravje, počutje in storilnost. Slab notranji zrak ima številne kratkotrajne in dolgotrajne negativne vplive.
Prezračevanje in predpisane parametre notranjega okolja je treba doseči z najmanjšo možno rabo energije, z upoštevanjem podnebnih razmer lokacije in pričakovanj uporabnikov prostorov. To je možno zagotoviti s kontrolirano intenzivnostjo prezračevanja (ne preveč in ne premalo), z vračanjem toplote/vlage odpadnega zraka in z energijsko učinkovitimi prezračevalnimi sistemi.
Zrak v bivalnem območju (v območju dihanja) mora biti svež in zaznavno prijeten, brez vonjav, nezatohel, nedražeč ter brez onesnažil (zdravju škodljivih primesi). S preprostim odkrivanjem parametrov notranjega zraka (temperatura, relativna vlažnost in CO2) je možno oceniti njegovo kakovost, za točne analize notranjega zraka pa je treba opraviti zahtevnejše meritve.
Načelno velja, da zadošča izmenjava zraka v stanovanjskih prostorih vsaki dve uri, kar pomeni volumska izmenjava zraka (n) vsaj n = 0,5 h-1. Za boljšo kakovost bivanja je predvideno intenzivnejše prezračevanje, n = 0,7 h-1. V ilustracijo, prostore z več uporabniki je treba intenzivneje prezračevati, v vrtcih in šolah je treba zamenjati zrak šestkrat na uro, vsakih deset minut.
Zaradi epidemije koronavirusa je treba tudi stanovanjske prostore prezračevati bolj, kot so predpisane minimalne vrednosti. Vtok naj bo vsaj 10 l/s svežega zraka oziroma 36 m3/h za vsakega stanovalca.
Prezračevanje
Prezračevanje pomeni dovajane svežega zraka, odstranjevanje onesnažil in zagotavljanje zdravih bivalnih pogojev v prostorih. Zato upravičeno trdimo, da je prezračevanje temelj zdravja.
Ne glede na način prezračevanja je treba v prostorih zagotavljati zdrave bivalne pogoje. Prezračevanje vpliva na tri osnovne parametre notranjega zraka, temperaturo, vlago in delež ogljikovega dioksida. Notranja občutena temperatura naj bo pozimi okoli 20 in poleti okoli 26 °C, relativna vlaga med 40 in 60 % ter delež ogljikovega dioksida pod 800 ppm.
Načini prezračevanja
Osnovno je prezračevanje z odpiranjem oken. Vsaki dve uri je treba na stežaj odpreti vsa okna za pet minut, da se doseže intenzivno in kratkotrajno prezračevanje. Prepih po celem stanovanju, vsak dan, vsaki dve uri. Je pa tak način prezračevanja dokaj zahteven, v stanovanja vdirajo tudi motnje iz okolice (hrup, prah, mrčes idr.).
Udobnejše je kontrolirano mehansko prezračevanje. Iz obremenjenih prostorov (sanitarije, kuhinja) ventilator stalno odvaja odpadni zrak, svež zrak pa prihaja v bivalne prostore skozi dovodne rešetke v zunanji steni. Stopnja prezračevanja je odvisna od vlage v prostoru, pri višji vlagi je prezračevanje intenzivnejše. Tako prezračevanje omogoča zdrave bivalne pogoje, vendar ne vrača toplote odpadnega zraka. Podobno je tudi prezračevanje s samodejnim krmiljenjem oken. Nekatera strešna okna imajo integrirano prezračevalno loputo, ki omogoča prezračevanje tudi pri zaprtem oknu, loputo pa odpira elektronika glede na stanje notranjega zraka.
Za sodobne stavbe je primerno mehansko prezračevanje z vračanjem toplote. Centralno ali etažno prezračevanje deluje tako, da se zajame svež zrak na strani hiše, ki je najmanj obremenjena, nato ga ventilator vodi skozi filtre in toplotni menjalnik, kjer se ogreje s toploto odpadnega zraka in ogret vstopa po kanalih v bivalne prostore (dnevna soba, otroška soba, spalnica). Od tam gre skozi vrata preko nevtralnih prostorov (hodniki, stopnišča) do obremenjenih prostorov (sanitarije, kuhinja), od tod pa po odvodnih kanalih do prezračevane naprave, odda toploto in zapusti stavbo. Tako je stavba stalno prezračevana s svežim zrakom, toplota pa ostaja v stavbi. Svež in odpadni zrak sta ločena, vsak ima svoj ventilator in svoj filter, nečistoče odpadnega zraka se ne morejo vračati v svež zrak.
Posamezne prostore je možno prezračevati tudi z lokalnimi prezračevalnimi napravami, ki imajo enako zasnovo: po dva ventilatorja, toplotni menjalnik brez mešanja zraka in ločene kanale za dovod in odvod. Slabosti lokalnih naprav so, da je učinkovitost prezračevanja slabša, da niso vsi prostori prezračeni in da zajem svežega zraka ni na optimalni strani stavbe.
Kontrolirano mehansko prezračevanje brez vračanja toplote je lahko, kar se tiče zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, primerljivo s centralnim prezračevanjem z vračanjem toplote. Če pa primerjamo energijsko učinkovitost, spoznamo, da so ventilacijske toplotne izgube prezračevanja brez vračanja toplote občutno večje od vseh transmisijskih toplotnih izgub stavbe. Z vidika energijske učinkovitosti je nujno, da imajo sodobne stavbe, nove ali prenovljene, vgrajeno mehansko prezračevanje z vračanjem toplote.
Ni vse zlato, kar se sveti
Na trgu so zdravju škodljivi prezračevalni sistemi z izmenjujočim tokom zraka. Tudi če izkazujejo zadostno energijsko učinkovitost, je sporna njihova učinkovitost prezračevanja, z zdravstvenega vidika pa so neprimerni. Sistemi z izmenjujočim tokom zraka ne odstranjujejo virusov iz prostorov, kar je nedvoumno zapisano v smernici REHVA COVID-19, zato jih je treba ob epidemiji izključiti oziroma jih nastaviti na enosmerno delovanje.
Ni težko razumeti, zakaj so sistemi z izmenjujočim tokom zraka zdravstveno in higiensko neprimerni. Predstavljajte si oskrbo z vodo z izmenjujočim tokom vode: nekaj časa bi tekla odpadna voda iz hiše, nato pitna voda v hišo; vse po isti cevi, ki bi po eno minuto delovala kot kanalizacija in kot vodovod. Fuj! Bi tako vodo pili? Enako je s prezračevanjem. Le da tega ne veste.
Kakovost bivanja ob nizki ceni in majhni rabi energije
Stavbe so namenjene kakovostnemu in zdravemu bivanju, hkrati pa je treba zasledovati še dva cilja, nizke stroške in majhno rabo energije. To je možno zagotoviti z izbiro pravilnih ukrepov.
Pri novogradnjah imajo graditelji strokovno podporo arhitektov. Pri prenovah pa so pogosto odvisni zgolj od idej izvajalcev. In ko izvajalec predlaga, da bi naredil drugače, še boljše, se mora investitor vprašati: boljše za koga?
Redki so tisti monterji oken, ki ob zamenjavi oken predlagajo tudi vgradnjo prezračevalne naprave. Vendar ravno zamenjava oken tako zatesni prostore, da popolnoma spremeni njihov značaj. Po vgradnji tesnih oken se morajo stanovalci odločiti, kako bodo bivali. Bodo zračili vsaki dve uri po pet minut (podnevi in ponoči) ali bodo bivali v slabem zraku. Na tretjo možnost, vgradnjo prezračevalne naprave, redkokdo pomisli. No, nekateri pa po zamenjavi oken izberejo najslabšo možnost, okna puščajo priprta in imajo slabo prezračevanje ob veliki rabi energije. Mar jim ni škoda, da so sploh menjali okna?
Prezračevanje je ključno za zagotavljanje zdravih in udobnih bivalnih pogojev! Jasno je treba povedati, da sodobne stavbe niso niti vesoljske kapsule niti podmornice, temveč so stavbe, ki nudijo zdravo in udobno bivanje po dostopni ceni, ob majhni rabi energije. Okna naj bodo taka, da se jih da odpirati. Ko vreme dopušča, se zunanjost zlije z notranjostjo skozi odprta okna, v mrazu in vročini pa ju toplotni ovoj loči, prezračevalna naprava pa omogoča kakovosten notranji zrak ob majhni rabi energije.
Medenična vnetna bolezen praviloma zajame jajčnike, jajcevode in maternico. Vnetje je najpogosteje posledica bakterijske okužbe, vendar pa je lahko vzrok zanj tudi glivična ali virusna okužba. Med najpogostejše krivce za medenično vnetno bolezen spadata bakterija E. coli in zlati stafilokok. Ker je medenična vnetna bolezen pogosto povezana s spolno prenosljivo okužbo, je lahko v ozadju tudi okužba z gonokoki ali s klamidijo.
Najpogostejša simptoma sta močnejši izcedek iz nožnice in bolečina na območju medeničnega dna, posebno med spolnimi odnosi. Nezdravljena medenična vnetna bolezen lahko privede do neplodnosti ali spontanega splava/zunajmaternične nosečnosti. Ena od možnih posledic neustrezno zdravljenih oziroma ponavljajočih se težav pa je tudi inkontinenca.
Za zdravljenje se praviloma uporabljajo antibiotiki, za dodatno podporo in za zmanjšanje tveganja za ponavljajoče se težave pa lahko poskrbijo naravni pripravki in ukrepi …
1. Ajurvedska zelišča
Pri spopadanju z medenično vnetno boleznijo lahko pomagajo različna tradicionalna ajurvedska zelišča in zeliščne mešanice. Odlična izbira je na primer mešanica, imenovana Chandraprabha vati. Ta je izdelana iz zelišč z blagim diuretičnim učinkom. Za naravno pomoč pri blaženju simptomov medenične vnetne bolezni pa lahko poskrbi tudi ajurvedska zeliščna mešanica, imenovana Pushyanug churna.
2. Pripravki iz nima
Posebno omembo med ajurvedskimi zelišči si zasluži nim oziroma neem (Azadirachta indica). Ker ga odlikuje protimikrobno, protivnetno, antiseptično in protibolečinsko delovanje, gre za zelišče, ki je posebno primerno za lajšanje težav, povezanih z medenično vnetno boleznijo. Pomagate si lahko s čajem, kapsulami in drugimi pripravki iz nima, ki so koristni tako za blaženje simptomov kot preventivno.
3. Zlato mleko in drugi pripravki s kurkumo
V kurkumi se skriva snov, imenovana kurkumin, ki spada med najmočnejše naravne protivnetne učinkovine na svetu. Izkoristek kurkumina bo posebno dober, če boste kurkumo kombinirali s črnim poprom. Poleg protivnetnega delovanja kurkumo odlikujejo tudi protibakterijske lastnosti. Tako ni koristna samo za lajšanje simptomov, ampak lahko obenem pomaga zmanjšati tveganje za ponavljajoče se okužbe. Iz kurkume lahko pripravite zlato mleko – okusen in zelo zdrav napitek s številnimi blagodejnimi vplivi na zdravje – ali pa jo uporabite kot dodatek različnim jedem (kari, rižota ipd.). Za posebno izrazite pozitivne učinke pa priporočamo uporabo prehranskih dopolnil z izvlečki kurkume, saj lahko telesu tako zagotovite večje odmerke kurkumina.
4. Česen
Kot verjetno veste, je česen zelo močan naravni antibiotik. Zaradi protibakterijskega delovanje, za katero je zaslužna snov, imenovana alicin, je česen zelo koristen tudi pri premagovanju in preprečevanju medenične vnetne bolezni, ki je posledica bakterijske okužbe.
5. Cink
Za uspešno premagovanje bakterijskih in drugih okužb je nujen močan imunski sistem. Če se spopadate z medenično vnetno boleznijo, so zato zelo koristni dodatki, namenjeni krepitvi imunskega sistema. Med najkoristnejše dodatke iz te skupine spada cink. Če se želite izogniti prehranskim dopolnilom, priporočamo povečanje vnosa živil, bogatih s cinkom (sezamova semena, indijski oreščki, črni fižol, leča itn.).
6. Masaža in vaje za krepitev medeničnega dna
Za ublažitev bolečine priporočamo nežno masažo območja medeničnega dna. Pri masaži lahko uporabite masažno olje z dodatkom eteričnih olj. Priporočamo tudi vaje za krepitev medeničnega dna, ki zmanjšajo tveganje za inkontinenco. Poleg Keglovih vaj so lahko koristne tudi različne jogijske poze.
7. Brusnični sok
Podobno kot pri okužbah sečil lahko tudi pri medenični vnetni bolezni pomagajo pripravki iz brusnic, na primer brusnični sok. V brusnicah se namreč skrivajo snovi, ki pomagajo pri odstranjevanju patogenih mikroorganizmov iz telesa (bakterije se težje oprimejo sten organov).
Ašvaganda, znana tudi kot indijski ženšen/ginseng, je rastlina z znanstvenim imenom Withania somnifera. Tradicionalno uspeva na območjih s toplejšim podnebjem, predvsem v Indiji in v nekaterih afriških državah. Raste lahko tudi v loncu, zato jo nekateri uspešno gojijo tudi v krajih z relativno hladnim podnebjem.
Pripravki iz ašvagande imajo posebno mesto v ajurvedskem tradicionalnem zdravilstvu, vedno bolj priljubljeni pa postajajo tudi na zahodu, saj vse več ljudi odkriva, da so lahko tovrstni pripravki zelo dragocena podpora pri spopadanju z različnimi stresnimi dejavniki. Ašvaganda namreč spada med t. i. adaptogene rastline, ki podpirajo delovanje živčnega sistema in telesu pomagajo pri prilagajanju na stres. To ublaži stresni odziv, pri čemer je pomembno tudi to, da lahko ašvaganda pomaga pri uravnavanju izločanja kortizola.
Posebno priročna je tinktura iz ašvagande, saj lahko alkohol poskrbi za izjemno obstojnost (pri izdelavi lahko sicer namesto alkohola uporabite glicerin, vendar bo tinktura tako manj obstojna). Dodatna prednost tinkture je hitro in preprosto doziranje. Tinkturo iz ašvagande imate lahko vedno pri roki. Če začutite, da vam stres prihaja do živega, odmerek tinkture preprosto zmešate z vodo ali tekočino po izbiri in mešanico popijete.
Sestavine
90 gramov korenin ašvagande
360 mililitrov 95-odstotnega alkohola
120 mililitrov filtrirane vode
Navodila za izdelavo in uporabo tinkture
Korenine ašvagande nasekljajte in jih stresite v večji steklen kozarec. Namesto nasekljanih korenin lahko uporabite tudi korenine ašvagande v prahu.
Nato prilijte alkohol in filtrirano vodo. Če korenine niso povsem prekrite, dodajte še manjšo količino mešanice alkohola in vode, pri čemer pazite, da boste alkohol in vodo mešali v razmerju 3 : 1.
Kozarec zaprite ter ga za 2–4 tedne postavite v hladen in temen prostor. Občasno pretresite.
Na koncu tinkturo precedite in jo prelijte v stekleničke s kapalko. Pri precejanju tinkture si lahko pomagate s čisto vrečko za pranje občutljivega perila. Nasekljane/zmlete korenine ašvagande dobro ožemite, da se izloči čim več tekočine, bogate s koristnimi hranilnimi snovmi.
Standardni odmerek za odrasle je 1–10 ml tinkture do trikrat dnevno.
Če boste tinkturo shranjevali v hladnem in temnem prostoru, lahko brez težav zdrži tudi več let.
Koristi ašvagande
Ašvaganda se sicer danes najpogosteje uporablja kot naravna pomoč pri spopadanju s stresom, vendar so pozitivni učinki rastline v resnici precej bolj raznoliki. Tako lahko ašvaganda pomaga tudi pri kronični utrujenosti oziroma pri spopadanju s simptomi, za katere se je uveljavilo poimenovanje adrenalna izgorelost. Obenem je koristna za osebe s hipotiroidizmom, za katerega je značilno zmanjšano izločanje ščitničnih hormonov, saj lahko spodbudi izločanje hormona T3 in hormona T4 (upoštevajte, da zaradi tovrstnih učinkov pripravki iz ašvagande niso primerni za ljudi s hipertiroidizmom, torej s čezmerno delujočo ščitnico).
Ker vsebuje precej železa, lahko ašvaganda pomaga tudi pri slabokrvnosti, ki se – podobno kot hipotiroidizem in adrenalna izgorelost – pogosto kaže v obliki hude utrujenosti.
Pripravki iz ašvagande so hkrati koristni pri spopadanju z »možgansko meglo«, ki je pogosto kriva za nezbranost, težave pri sprejemanju pomembnih odločitev itn.
Zaradi protivnetnega delovanja se ašvaganda včasih uporablja tudi kot naravna pomoč pri težavah, kot je revmatoidni artritis. Za ljudi z revmatoidnim artritisom je lahko obenem koristen tudi vpliv ašvagande na imunski sistem, saj gre za avtoimunsko obolenje. Snovi, ki se skrivajo v ašvagandi, lahko sodelujejo pri uravnavanju imunskega odziva, kar lahko pomaga tako pri krepitvi imunskega sistema kot pri težavah s čezmernim/neustreznim imunskim odzivom.
Ašvaganda pa lahko med drugim koristi tudi pri spopadanju s težavami, ki pogosto spremljajo prehod v menopavzo.
Človek je ustvarjen za gibanje. Žal nas današnja tehnologija vedno bolj spravlja v sedeč položaj, delovniki so vedno daljši in nekako nam družba daje potrebo po še več dela. Kako kljub temu najti čas za preostalo, da ohranjamo svoje zdravje in telesno vitalnost na primerni ravni?
V pomoč vam podajam 7 zlatih pravil, ki naj postanejo vaši pomočniki in spodbuda.
1. Pred vstajanjem
Še preden zjutraj vstanete, si vzemite dve minuti zase. Pretegnite se, zaokrožite s stopali, da spodbudite cirkulacijo, in se vprašajte, kako ste. Pomislite na to, kaj vas danes čaka, in si povejte, da boste vse obveznosti izpeljali dobro. Naredite 5 globokih vdihov in izdihov, nato pa se podajte v nov dan.
2. Jutranji mir
Ne glede na to, ali se vam zjutraj mudi s pripravo otrok za vrtec in sebe za službo, nastavite budilko toliko prej, da se lahko v miru uredite in spijete kavo ali čaj. Zajtrk je priporočljiv, 10-minutna jutranja telovadba pa vam bo dala toliko elana, da boste presenečeni nad seboj.
3. Sprehod sredi dneva
V času malice ali kosila si privoščite sprehod. Seveda bo kratek, saj ste časovno omejeni, vendar pa vas bo že kratka razdalja na zraku odklopila in zagotovila boljšo koncentracijo.
4. Načrtovanje obrokov
Zelo priporočljivo je, da so obroki načrtovani, saj lahko tako prihranite ogromno časa, energije in strpnosti. Vikendi so za to idealni, saj imamo takrat po navadi največ časa. Veliko se da narediti na zalogo, na primer narezati zelenjavo, ki jo lahko pripravljeno po porcijah shranimo v zamrzovalniku, napisati tedenski jedilnik, si tudi za v službo dan prej pripraviti zdravo malico …
Primer dnevnega jedilnika:
Zajtrk: ovsena kaša, skuhana v kokosovem mleku
Dopoldanska malica: navadni jogurt, narezana nektarina in pest mandeljnov
Kosilo (pripravite ga lahko doma in odnesete s sabo v službo): grahove testenine, solata, koruza, narezana paprika, na kocke narezano piščančje meso. Vse skupaj zmešajte in zapakirajte v posodico s pokrovom. Pred uživanjem prelijte z mešanico bučnega olja in kisa (po okusu).
Marsikoga ob omembi telovadbe vse mine. Tu niso mišljeni težko naprezanje, obiski fitnes centrov ali to, da naj bi bila dobra izključno vadba, med katero se utrudite do onemoglosti. Daleč od tega! V svoj vsakdan je treba vnesti gibanje, ki vam prinaša zadovoljstvo. Že samo redni sprehodi vas bodo na daljši rok motivirali, da naredite še več.
Primer vaj v pisarni
vaja: razteg vratu vstran
vaja: zasuk
vaja: dvig nog in aktivacija trebušne stene
vaja: razteg hrbta
6. Potreben je premik
Najlažje je vse slabo prenesti na koga drugega ali iskati krivca zunaj sebe. Tudi če je krivec za slabo situacijo druga oseba, boste rešitev našli prej, če se osredotočite nase. Pomislite, kaj lahko sami naredite v danem trenutku, da se neka situacija izboljša.
7. Bodite nekomu vzor
Staršem je občutek, da vas nekdo občuduje, znan. Če niste starši, poskrbite, da vas najdejo ljudje, ki v vas vidijo nekaj več, in jih že samo s svojo podobo motivirajte. To je lahko koristno »zdravilo« za oba.
Vzgajamo z zgledom in ne z besedami, to si je vredno zapomniti in upoštevati. Lahko imamo ogromno znanja o teoriji vzgoje in tem, kdaj kaj narediti, kako odreagirati in kako učiti, vendar to ni dovolj. Če otroku govorite, da je zajtrkovanje zdravo, saj si bo le tako zagotovil dovolj energije za igro in učenje, sami pa ga preskočite, počnete ravno nasprotno od tega, kar želite naučiti svojega otroka. Podobno je, če mu govorite, da je gibanje izjemno pomembno za zdravje, dobro počutje in razvoj, sami pa se ne premaknete. Bodite aktivni z njim. Pojdite na sprehod, z njim igrajte nogomet, kolesarite ali kar koli drugega. Pomembno je, da to počnete in niste samo knjiga teorije. Biti dober zgled svojemu otroku je največja naložba vanj, da odraste v človeka dejanj.
Nekaj nasvetov za lepši vsakdan:
pijte nesladkano kavo ali čaj,
užijte 1–2 sadeža na dan, do približno 12. ure,
vodo pijte po požirkih,
uživajte zajtrk in dopoldansko malico,
ne pozabite na stročnice (fižol, čičerika, stročji fižol …),
izogibajte se konzervam, zamrznjeni in hitro pripravljeni hrani (mikrovalovna pečica),
Akne pri odraslih niso tako redka težava, kot bi si morda mislili. Če ste med tistimi, ki trpite za aknami v odrasli dobi, obstaja zelo velika možnost, da ste poskusili že veliko domačih nasvetov, pa še vedno niste prišli do zadovoljivih rezultatov. Kar ni nič nenavadnega, ker je ta tip aken zelo težko obravnavati. Razlog je, da je ta težava povezana s hormoni. Se pravi, da je treba resnično urediti hormone, preden lahko na svoji koži ugledamo čudež.
Simptomi
Tukaj je nekaj znakov, po katerih odrasli lahko prepoznamo, ali so naše akne povezane s hormoni:
Na koži se nam naredijo boleče ciste, ki dajejo občutek, kot da imamo pod površjem kože globoko bulico, ki je ni mogoče iztisniti.
Mozoljčki in včasih boleče ciste se nam naredijo predvsem na spodnjem delu obraza, še posebej na bradi in na liniji čeljusti, včasih tudi na vratu, ramenih in hrbtu.
Akne se pojavijo vedno na enem in istem mestu – to se zgodi zato, ker pore postanejo povečane ter bolj nagnjene k infekciji in vnetju.
Morda kdo pomisli, kako se ti simptomi sploh razlikujejo od simptomov za cistične akne ali akne drugih tipov. Cistične akne in akne pri odraslih imajo veliko skupnega, oboje recimo povzročajo boleče podkožne mozolje. Oboje so posledica vnetne reakcije in niso povezane s higieno. Po drugi strani pa so klasični mozolji na koži največkrat povezani z bakterijami, ujetimi v porah, ki seveda povzročajo nevšečnosti.
Akne se lahko pojavijo kjerkoli na telesu.
Vzroki za akne pri odraslih
Kot je že iz imena razvidno, hormonalne akne povzroča neravnovesje naših hormonov. V mislih imamo estrogen, progesteron, testosteron, pa tudi stresne hormone, kot je kortizol. Ta tip aken je pogostejši pri ženskah, še posebej v njihovih dvajsetih in tridesetih, ko proizvajajo največ hormonov.
Najpogostejši vzroki za nastanek aken pri odraslih:
Hormonske spremembe zaradi menstrualnega ciklusa.
Pri ženskah akne izbruhnejo najpogosteje pred nastopom menstruacije, včasih pa tudi med ovulacijo (obakrat se raven hormonov poviša).
Hormonske spremembe, ki v porah povzročijo povečano izločanje maščobe. Ta lahko zamaši pore in povzroča mozolje. Povišane ravni hormonov lahko stimulirajo žleze lojnice, kar na splošno povzroči mastnejšo kožo.
Menopavza, ki znižuje proizvodnjo estrogena in progesterona.
Genetika – neredko je nagnjenost k aknam tudi genetsko pogojena.
Stres, ker ta lahko povzroča spremembe v hormonih.
Hormonska kontracepcija, še posebej na začetku jemanja.
Hitro spreminjanje telesne teže, velika sprememba v rutini fizične aktivnosti – oboje vpliva na spremembe v hormonih.
Jemanje določenih zdravil, ki lahko spreminjajo vrednosti kortizola ali drugih hormonov.
Kako si lahko pomagamo sami
1. Kožo si čistite redno, a nežno
Čeprav se akne pri odraslih pojavljajo predvsem zaradi hormonskih vzrokov in stresa, je še vedno pomembno, da svoj obraz očistimo vseh nečistoč in make-upa. V tujini se vse bolj priporočajo tudi sredstva, ki vsebujejo koristne probiotike, kar se mi zdi zelo dobra ideja, saj ti pomagajo odstraniti morebitne škodljive bakterije s kože in podpirajo zdravo kožno mikrobioto. Čistila s probiotiki pomagajo normalizirati pH-kože in zmanjšujejo vnetja.
Ker je koža nagnjena k aknam, lahko je tudi zelo občutljiva, se je treba izogibati proizvodom, ki vsebujejo dišave, belila, rafinirana olja in veliko sintetičnih kemikalij.
2. Poskusite z retinoidi
Retinoidi naj bi pomagali pri blagi do zmerni aknavosti. Odstranjujejo namreč odmrle kožne celice in odmašujejo pore, poleg tega pa izboljšujejo teksturo in ton kože. Vendar previdno – znajo biti težavni za zelo občutljivo kožo.
3. Jejte protivnetno hrano
Pri svojih strankah ugotavljam, da pri aknah hrana lahko igra zelo pomembno vlogo. Ta lahko namreč vpliva na splošno hormonsko ravnovesje, lahko bremeni in zastruplja naše telo, škodljivo vpliva na črevesno mikrobioto, deluje na telo inflamatorno in tako dalje.
Če imamo težave z aknami, naj bi pojedli čim več hrane, bogate z antioksidanti, kakor tudi čim več hrane, ki deluje protivnetno. Oboje dobro vpliva na naše hormone, delovanje imunskega sistema in na splošno dobro vpliva na zdravje naše kože.
Kaj se še posebej priporoča
Živila in prehranski dodatki, bogati s probiotiki
Ti so ključni za zdravje našega črevesja. Zdravje našega črevesja pa je ključno za naše vsesplošno zdravje. Tako podpiramo svoj imunski sistem, delujemo protivnetno in pripomoremo k hormonskemu ravnovesju.
Ta dva vitamina se bojujeta proti oksidativnemu stresu in pospešujeta zdravljenje. Živila, bogata z njima, so jagodičevje, zelenolistnata zelenjava, sladki krompir, korenje, paprika, citrusi itd.
Živila, bogata z vlakninami
Uživanje živil, bogatih z vlakninami, pomaga pri čiščenju črevesja, pomaga pa tudi hraniti dobre črevesne bakterije. Zato pojejte čim več zelenjave, sadja, semen, oreščkov, stročnic in polnovrednih žit.
Živila, ki podpirajo zdravje jeter
Ker se hormoni procesirajo v jetrih, je hrana, ki jetra podpira, tudi zelo pomembna. Jejte zelenjavo grenkega okusa, brokoli, cvetačo, zelenolistnato zelenjavo, jagodičevje, jabolka itd.
Živila, ki bi lahko pripomogla k nastajanju aken:
mlečni izdelki
čokolada
rafinirana žita
dodani sladkorji
procesirano meso
živila s transmaščobami
alkohol
Dovolj spite in si pomagajte pri stresu.
Ko smo pod stresom, naše nadledvične žleze proizvajajo več kortizola, kortizol pa vpliva na to, koliko maščobe proizvede naša koža. Pri stresu pomaga telesna vadba, meditacija, joga, branje, pisanje dnevnika, preživet čas v naravi in seveda dovolj spanja.
