Prijava
Bolečine v križu so zelo pogosta težava, s katero se vsaj enkrat v življenju spopade kar do 80 odstotkov ljudi. Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da naj bi bile ravno tovrstne tegobe oziroma bolečine v hrbtu nasploh najpogostejši razlog za bolniško odsotnost z dela pa tudi za prezgodnje invalidsko upokojevanje. Toda zakaj se pojavljajo? Kako jih ublažiti ali celo preprečiti? Kdaj je treba resneje ukrepati in poiskati zdravniško pomoč?
Koga prizadenejo bolečine v križu?
Glede na statistiko je zelo verjetno, da se bomo vsaj enkrat v življenju srečali z bolečino v križu, poudari Robert Drobne, diplomirani fizioterapevt in OMMT terapevt. V sodobnem razvitem svetu so bolečine v križu zelo razširjen problem, saj se ljudje na splošno manj gibamo in več dneva presedimo. Najpogosteje se pojavljajo med 35. in 55. letom starosti, vendar pa to nikakor ni pravilo. Pri nekaterih se pojavijo že v mladosti, pestijo seveda tudi starejše prebivalstvo, še posebno pogoste pa so pri osebah s čezmerno telesno težo in pri nosečnicah. Velja poudariti, da je tveganje za pojav bolečin v križu letos povečano tudi pri otrocih oziroma vseh, ki se šolajo ali delajo na daljavo ter posledično večji del dneva presedijo pred računalniškimi zasloni.
Zakaj nas pravzaprav sploh uščipne v križu?
Fizioterapevt Robert Drobne poudari, da je vzrokov za nastanek bolečine v hrbtenici več. »Ko se bolečina pojavi, je to zelo resen alarm, da se nekaj dogaja.« Največkrat se pojavi kot posledica nekega nepravilnega in nenadnega giba ali poškodbe ob dvigu pretežkega bremena. Krivca sta lahko slaba drža in dolgotrajno nepravilno sedenje, npr. na delovnem mestu. Do poškodbe in posledično bolečine lahko pride tudi med športno aktivnostjo, če pretiravamo z vadbo ali pa ne namenjamo dovolj pozornosti pravilni izvedbi vaj.
Bolečina lahko izvira iz različnih struktur, ki sestavljajo našo hrbtenico.»Lahko je pekoča, topa, ostra, globoka, točkovna, trgajoča … Sama bolečina nam lahko pove, katera struktura jo povzroča, vendar pa je za točno določitev samega vzroka potreben natančen pregled pri specialistu in dodatna diagnostika,« razloži Robert Drobne. »Vzrok za bolečino je lahko degeneracija diskov, zdrs medvretenčne ploščice, obraba malih sklepov, poškodba ali preobremenitev,« našteje sogovornik in poudari, da je možnih vzrokov še več. Lahko pride do natega obhrbteničnih mišic in vezi, predvsem pri starejših – čeprav vse pogosteje tudi pri mlajšem prebivalstvu – pa so največkrat krive neutrjene trebušne in hrbtne mišice, ki onemogočajo pravilno držo. Seveda ne smemo pozabiti na dedno komponento – bolečino lahko povzročijo tudi nepravilna oblika hrbtenice oziroma neke prirojene nepravilnosti, pa tudi pridružene bolezni, kot sta na primer artritis in osteoporoza.
Kakšna je razlika med akutnimi in kroničnimi bolečinami v križu?
Akutne bolečine so tiste, ki so najbolj pogoste. Največkrat se pojavijo nenadoma in so razmeroma kratkotrajne, trajajo lahko od več dni do nekaj tednov. Takšne bolečine običajno povzroči nenadna preobremenjenost ali nepravilni gib. Obvezen je počitek, v primeru hujše bolečine pa lahko posežemo po zdravilih proti bolečinam. Ko najhuje mine, je gibanje priporočljivo, vendar do te mere, da z njim ne poslabšujemo stanja.
»Vzrok za pojav bolečine in nadaljnji potek zdravljenja pomembno vplivata na to, ali bo bolečina ostala akutna ali pa bo prešla v kronično pojavnost. V vsakem primeru je smotrno čim hitrejše ukrepanje že pri pojavu prvih znakov zategnjenosti in bolečine,« poudari Robert Drobne. Kronične bolečine običajno trajajo več mesecev, lahko se tudi ponavljajo in dodobra zagrenijo življenje. Povzroči jih lahko več različnih, prej naštetih vzrokov, nemalokrat pa se ti med seboj tudi prepletajo. Bolečino lahko dodatno še poslabšamo s stresom in psihičnimi obremenitvami, na dolgi rok pa jih zagotovo ne bomo rešili s počitkom niti z jemanjem protibolečinskih zdravil, temveč s čim več gibanja, z rednim izvajanjem vaj za okrepitev in razteg mišic, v nekaterih primerih je potrebnih tudi več obiskov fizioterapevta.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč za bolečine v križu??
Nekateri znaki nakazujejo, da so v ozadju morda kakšni drugi vzroki za bolečino, največkrat prizadetost živčevja in hrbtenjače, kar zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo in pomoč. Na kaj moramo biti pozorni?
Če je bolečina tako huda, da je prisotna tudi v mirovanju, nas zbuja iz spanja, več dni onemogoča opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in nikakor ne izgine, je obisk zdravnika obvezen. Prav tako so znaki, ki lahko kažejo na resnejše težave, občutek omrtvelosti v predelu dimelj, presredka in spolovila pa tudi težave z nadzorovanjem mehurja in črevesja oziroma težave z odvajanjem vode in blata. Pozorni bodimo tudi takrat, ko bolečine v križu spremljajo šibkost nog, težave pri premikanju nog in mravljinčenje v njih.
V večini primerov se lahko lajšanja bolečin lotimo sami
Na prvem mestu je seveda, da poskušamo bolečino omiliti, pri čemer si lahko pomagamo s hlajenjem ali segrevanjem bolečega mesta. »V praksi opažamo, da ljudem pri pojavu bolečin v hrbtenici pogosteje odgovarja toplota. Močno bolečino običajno spremlja močan mišični krč, ki dodatno poveča pritisk na razbolena področja, zato ljudem svetujemo, naj najprej poskusijo s pregrevanjem,« pove Robert Drobne. Pripravimo si obkladek (termofor, steklenička z vročo vodo ipd.), posežemo po raznih ogrevalnih gelih ali pa si privoščimo toplo prho. »V kolikor ne dobimo želenega učinka, lahko poskusimo še s hlajenjem, ki sicer pogosteje prija pri vnetnih procesih ali poškodbah.« Sogovornik poudari, da se odsvetuje uporaba zelo vročih ali zelo mrzlih obkladkov. Posežemo lahko tudi po protibolečinskih in protivnetnih zdravilih, ki jih lahko brez recepta dobimo v lekarni. Pred nakupom se s farmacevtom pogovorimo, katero zdravilo je najbolj primerno.
Počitek
Kot že omenjeno, je potreben počitek, vendar nikakor ne smemo mirovati dalj časa, saj lahko bolečine ob dolgotrajnem počitku postanejo še hujše. Naša hrbtenica je bila namreč ustvarjena za gibanje! Počasi in previdno se lahko lotimo enostavnejših vaj za razgibavanje in raztezanje (joga, pilates ipd.) ali pa se odpravimo na krajši sprehod. Dolgotrajno mirovanje lahko namreč oslabi naše mišice in tudi kosti oziroma sklepe, zato postanemo okorni, samo zdravljenje pa bo trajalo veliko dlje, kot če se lotimo telovadbe. Seveda pa moramo pri aktivnosti paziti na pravilno izvedbo, gibi morajo biti počasni in ves čas nadzorovani.
Masaža
Bolečino lahko pomaga omiliti tudi masaža, za katero sogovornik pove, da je ena starejših metod zdravljenja, ki je učinkovita in prijetna. »Telesu že sami povsem spontano ob pojavu bolečine poskušamo pomagati z glajenjem ali gnetenjem bolečega predela.« Vendar pa moramo biti previdni – nepravilna in pregroba masaža lahko namreč povzroči več škode kot koristi. Robert Drobne poudari, da moramo poslušati svoje telo in sami oceniti, kako močna in koliko masaže nam prija. Nekateri svetujejo celo meditacijo, ki nas bo predvsem pomirila in sprostila, posledično pa se bodo lažje sprostile tudi mišice okoli mesta bolečine.
Sedenje in spanje
Pozorni moramo biti tudi na nekatere okoliščine, ki lahko poslabšajo bolečino. Mednje sodi uporaba zelo nizkih in mehkih sedežev in ležišč, ki se jim raje izogibamo. Potrudimo se, da se izogibamo tudi dolgotrajnemu sedenju, ležanju, vožnji in vztrajanju v enakem položaju. Če veliko delamo za računalnikom, si večkrat na dan vzemimo čas za krajše raztegovalne vaje in naredimo vsaj nekaj korakov, četudi gor in dol po pisarni. V času, ko nas mučijo bolečine v križu, seveda ne dvigujemo nobenih težkih bremen in se ne sklanjamo.
Kako je s preventivo?
Seveda se lahko bolečina v križu pojavi povsem po nesrečnem naključju, ko moramo hitro reagirati in v tistem trenutku naredimo napačen gib. En trenutek nepazljivosti nam lahko prinese več dni zoprnih bolečin. Vendar pa se jih lahko odkrižamo ali vsaj zelo omilimo, če upoštevamo nekaj ključnih napotkov.
Pomembno je, da smo pozorni na pravilno držo skozi celoten dan, med stojo in hojo, sedenjem in vsakodnevnimi opravili – še posebno pazimo, da imamo poravnan hrbet pri sklanjanju, dvigovanju bremen, vstajanju iz avtomobila, kuhanju, med umivanjem zob, obuvanjem čevljev, čiščenjem itd. Našemu križu bodo dobro deli tudi udobni in kakovostni čevlji, najbolje brez visokih pet. Neprimerna obutev namreč povzroča bolečine v stopalu, to pa vpliva na našo hojo in posledično tudi na gibanje in delovanje vseh preostalih kosti in sklepov v našem telesu, tudi v hrbtenici oziroma križu.
Najpomembnejša je, kot že poudarjeno, telesna aktivnost. »Naše telo je narejeno za gibanje. Pomembno je, da se dovolj in redno gibamo, vsaj dva do tri krat tedensko,« pove Robert Drobne. Poudari, da sam načrtovanje vadbe in postavitev ciljev prilagaja naravi dela in navadam posameznikov, ki se nato načrtovanega poskušajo držati. Ne le da lahko z gibanjem omilimo bolečino, lahko jo tudi preprečimo. Z redno telesno aktivnostjo bomo lažje vzdrževali primerno telesno težo in obenem okrepili mišice, ki bodo poskrbele za boljšo držo. Še posebno se moramo posvetiti mišicam trupa, tudi tistim globljim, ki obkrožajo medenico in hrbtenico ter nekako povezujejo zgornji in spodnji del telesa.
Močan trup oziroma t. i. jedro telesa ima pomembno vlogo pri stabilizaciji celotnega telesa, izboljša stabilnost hrbtenice, telesno držo in poskrbi za boljše ravnotežje, hrbtenico pa tudi varuje pred poškodbami. Med telovadbo torej nikar ne pozabimo na vaje za trup. Tudi če nismo športniki, niti rekreativni, si vzemimo čas vsaj za nekaj kratkih vaj za razteg mišic. »Z raztezanjem bomo za našo hrbtenico naredili zelo veliko,« pove sogovornik. »Z njim bomo obudili zakrčene mišice, ki žal postajajo vsakodnevna stalnica. Učinkovitih vaj za raztezanje je veliko, če bi se odločal za skupek le-teh, pa bi svetoval pozdrav soncu – z njim namreč zajamemo vse pomembnejše mišične skupine.« Vaje nam bodo vzele resnično malo časa, naredimo pa jih lahko vsak dan in z njimi preprečimo neprijetne bolečine, tudi v križu.
Za konec velja opomniti, da bolečina v križu v večini primerov ni znak bolezni in ne ogroža našega zdravja. Čeprav je neprijetna, jo lahko običajno obvladamo sami in zdravniška pomoč ni obvezna. Ne pozabimo, da imamo sami največjo odgovornost do sebe. Poskrbimo za dovolj gibanja, za razvite mišice, za pravilno držo in posledično za kakovostnejše življenje brez bolečin, ki bi nas ovirale.
