Prijava
Ali lahko izpostavljenost relevantnim informacijam, ki so rezultat znanstvenih raziskav, spremeni mnenje »zanikovalcev podnebnih spremembe«? Prav to je bilo vprašanje, ki so si ga zastavili raziskovalci z državne univerze v Ohiu. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, prinaša zanimive ugotovitve …
Pozitiven vpliv, vendar je učinek pogosto samo začasen
Raziskovalci so ugotovili, da zanikovalci podnebnih sprememb oziroma tisti, ki dvomijo o resnosti situacije, niso povsem imuni na znanstvene izsledke. Prebiranje novic o znanstvenih dognanjih lahko spremeni njihov pogled na problematiko. Njihovo stališče je tako bolj usklajeno z znanostjo, vendar je pozitivna sprememba pogosto samo začasna. Ponovna izpostavitev virom, ki izražajo dvom o podnebnih spremembah, lahko izniči napredek. Kot so zapisali raziskovalci, osnovna težava ni nedovzetnost ameriške javnosti (v raziskavi so sodelovali izključno Američani). Medijsko poročanje, osnovano na znanstveno preverljivih dejstvih, lahko spodbudi odmik od siceršnjega zanikanja podnebnih sprememb oziroma njihove resnosti in od zanikanja tega, da gre za rezultat človeške dejavnosti. Toda na novo pridobljene informacije se lahko precej hitro izgubijo.
V raziskavi je sodelovalo skoraj 3000 Američanov
Raziskava, ki je bila uporabljena kot podlaga za novo študijo, je bila izvedena jeseni leta 2020, in sicer na daljavo oziroma v obliki spletnih vprašalnikov. Vključevala je štiri dele. Skupno je sodelovalo skoraj 3000 oseb. Med prvim delom raziskave so morali sodelujoči brati novinarske članke, ki so vključevali zanesljive znanstvene podatke o podnebnih spremembah. V člankih je bil na poljuden način predstavljen trenutni znanstveni konsenz. Drugi in tretji del raziskave sta zajemala: a) mnenjski članek, v katerem je bil izražen dvom o podnebnih spremembah, b) dodaten članek, utemeljen na znanstvenem konsenzu, c) članek, katerega tema je bila razklanost prebivalstva, ko gre na odnos do podnebnih sprememb in d) članek ki ni bil povezan s podnebnimi spremembami. Po vsakem delu raziskave so bili sodelujoči vprašani, ali verjamejo v podnebne spremembe in v to, da je zanje kriv človek.
Začasna naklonjenost vladnim ukrepom za zajezitev globalnega segrevanja
Sledil je četrti, sklepni del raziskave. Sodelujoči so morali ponovno izpolniti vprašalnik, s katerim se je preverjal njihov pogled na podnebne spremembe. Vprašalnik pa je obenem vključeval tudi vprašanja o tem, ali menijo, da so oblasti dolžne ukrepati. Rezultati pričajo o tem, da lahko medijsko poročanje o podnebnih spremembah, utemeljeno na znanosti, prispeva tako k spremembi stališča glede samih podnebnih sprememb kot na povečanje podpore vladnim ukrepom za zajezitev globalnega segrevanja. Tovrstne spremembe je bilo mogoče zaznati tudi pri osebah, ki so se opredelile kot podporniki republikanske stranke, torej pri skupini, med katero je zanikanje podnebnih sprememb v ZDA še posebej pogosto. Toda kot omenjeno, gre pogosto samo za kratkoročen učinek, ki ga je mogoče »nevtralizirati« z mnenjskimi članki brez prave znanstvene podlage.
Moč medijev ostane pogosto neizkoriščena
Raziskovalci menijo, da medijsko poročanje, utemeljeno na znanstveno preverljivih dejstvih, kljub temu ni nesmiselno. Če smo določenim informacijam izpostavljeni zelo pogosto, so vendarle možne trajnejše spremembe. Vendar pa se pri tem pojavi tudi zanka: glavni cilj medijev je običajno poročanje o najnovejših izsledkih, torej osredotočanje na nove informacije. Znanstveniki so prepričani, da bi bilo za splošno javnost precej bolje, če bi bile določene osnovne informacije ponovljene čim večkrat. Obenem pa menijo, da je lahko koristno opozarjanje na družbeni vidik podnebnih sprememb. Predstavitev konkretnih vplivov podnebnih sprememb na življenja številnih ljudi po svetu je lahko pogosto precej zgovornejše od abstraktnih dejstev, ne glede na njihovo znanstveno natančnost. Posledično pa se poveča verjetnost za odmik od zanikanja podnebnih sprememb.
