Vedno več podjetij pri predstavljanju svojih izdelkov uporablja izraz »ogljična nevtralnost«. Pred nedavnim se jim je pridružil tudi Apple, ki je predstavil svoj »prvi ogljično nevtralni izdelek« – najnovejši model pametne ure. To je (ponovno) odprlo vprašanje o smiselnosti uporabe tega izraza. Veliko okoljevarstvenih organizacij in strokovnjakov namreč meni, da gre za zavajajočo oznako oziroma za lažno prijaznost do okolja (angl. greenwashing). Eden izmed njih se je celo pošalil, da je nova Applova ura ogljično nevtralna samo v primeru, da lahko absorbira ogljikov dioksid iz ozračja …
Do leta 2030 naj bi bili ogljično nevtralni vsi Applovi izdelki
Na tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi novih izdelkov, so predstavniki podjetja Apple veliko pozornosti namenili okolju prijaznim praksam. Najnovejši model pametnega telefona Apple iPhone naj bi vseboval več recikliranih materialov od svojega predhodnika. Podjetje pa se je obenem zavezalo k dodatnemu zmanjševanju negativnega vpliva na okolje pri proizvodnji svojih izdelkov. Do leta 2030 želi tako doseči ogljično nevtralnost pri vseh izdelkih znamke Apple. Načrtovana pa je tudi opustitev uporabe usnja pri izdelavi paščkov za ure in ovitkov. Del predstavitve je bil videoposnetek, v katerem se z oskarjem nagrajena igralka Octavia Spencer predstavi kot mati Zemlja, ki ji Applovi zaposleni in sam direktor podjetja Tim Cook predstavijo svoje dosežke in cilje.
Do ogljične nevtralnosti s »kupovanjem odpustkov«
Podatki, s katerimi poskušajo v podjetju Apple podkrepiti trditve o ogljični nevtralnosti nove ure, so podrobneje predstavljeni v poročilu. Tam lahko preberemo, da se med proizvodnjo in transportom posamezne ure v ozračje sprosti en kilogram toplogrednih plinov. Pri tem je upoštevana tudi ocenjena poraba elektrike, ki je potrebna za polnjenje baterije po nakupu ure. Kot je navedeno, je bila pot do ogljične nevtralnosti sestavljena iz dveh delov. Prvi del je vključeval redukcijo emisij z uporabo okolju prijaznejših virov elektrike, odmikom od transporta izdelkov z letalom ter povečanjem deleža recikliranih in trajnostnih materialov. Drugi, bolj kontroverzen del pa temelji na kompenzaciji izpustov s t. i. ogljičnimi kreditnimi točkami, ki naj bi si jih podjetje prislužilo s sodelovanjem pri okoljevarstvenih projektih. Kot je bilo nakazano, številni okoljevarstveniki nisi najbolj navdušeni nad tovrstnim kupovanjem odpustkov, ki je nato podlaga za trditve o ogljični nevtralnosti. Menijo, da izraz »ogljična nevtralnost« zavaja potrošnike, saj ni mogoče ustvariti izdelka, ki bi bil zares ogljično nevtralen. Izraz naj bi vzbujal vtis, da je mogoče podnebno krizo rešiti z neomejenim proizvajanjem vedno novih izdelkov in z brezglavim potrošništvom.
Rešitev je precej preprostejša …
Okoljevarstvene organizacije, ki so kritične do kupovanja ogljičnih kreditnih točk z vlaganjem v projekte, kot je pogozdovanje, opozarjajo, da sodobna znanstvena spoznanja kažejo, da je dejanski učinek projektov, s katerimi si podjetja kupujejo pot do »ogljične nevtralnosti«, precej manjši, kot se zdi na prvi pogled. Pozitiven vpliv novih gozdov, ki so podvrženi najrazličnejšim nevarnostim, vključno z gozdnimi požari, ki postajajo vedno pogostejši, je bistveno manjši od učinka redukcije količine toplogrednih plinov, ki se sproščajo v ozračje. Precej bolj kot »ogljično nevtralne« elektronske naprave torej potrebujemo naprave, ki jih bo mogoče uporabljati dlje časa. Če bi se denimo na območju Evropske unije vsak pametni telefon uporabljal samo eno leto dlje, bi bilo zmanjšanje izpustov toplozračnih plinov primerljivo z odstranitvijo dveh milijonov avtomobilov s cest. Trenutno se namreč samo v Evropski uniji vsako leto proda kar približno 211 milijonov novih telefonov, pri čemer se posamezni telefon v povprečju uporablja samo tri leta. Za to so krive tako okvare kot želja potrošnikov po najnovejših modelih.