DomovDom & EnergijaPrezračevanje stanovanj: Zakaj je tako pomembno?

Prezračevanje stanovanj: Zakaj je tako pomembno?

V sodobnem času, ko preživimo večino svojega časa v zaprtih prostorih, je prezračevanje doma postalo ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Kljub temu se številni posamezniki ne zavedajo pomembnosti pravilnega prezračevanja.

- Oglas -

Tradicionalne in sodobne stavbe

Stavbe se spreminjajo. Njihov razvoj ni tako očiten kot razvoj informatike ali mobilnosti, vendar ni nič manj silovit. Sodobne stavbe, tudi če so podobne tradicionalnim, so popolnoma drugačne. Omogočajo bolj zdrave in udobne bivalne pogoje ob manjši rabi energije. Temu so podrejene stavbne konstrukcije in tehnični stavbni sistemi.

Tradicionalne stavbe so netesne, zrak prehaja skoznje, vstopa in izstopa pri vseh odprtinah in netesnostih. Tudi ob zaprtih oknih so prostori vsaj malo prezračevani, ob močnem vetru vidno plapolajo okenske zavese, prepih loputa notranja vrata. Izgube zraka in s tem toplote so velike, ampak to stanovalcev ne moti kaj dosti, malo bolj zakurijo ali pa se tudi doma toplo oblečejo. Slaba stran tradicionalne gradnje pa je večja raba energije in slabše bivalno udobje.

Sodobne stavbe so tesne, da iz njih ne uhaja topel zrak in s tem energija. Pravzaprav so sodobne stavbe energijsko tako učinkovite, da za njihovo delovanje zadošča zgolj delček energije za delovanje tradicionalnih stavb. Ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb se ne končajo na ovoju stavb, temveč vključujejo vse ustrezne elemente in tehnične sisteme v stavbah, kar omogoča zmanjšanje potreb po energiji za ogrevanje/hlajenje, razsvetljavo in prezračevanje ter tako izboljšujejo bivalno udobje.

- Oglas -
Zakaj je pomembno prezračevanje stavbe

Notranji zrak

Smo notranja generacija, živimo pretežno v zaprtih prostorih, doma, v šoli ali službi, v športnih ali kulturnih dvoranah … Kakovost notranjega zraka vpliva na naše zdravje, počutje in storilnost. Slab notranji zrak ima številne kratkotrajne in dolgotrajne negativne vplive.

Prezračevanje in predpisane parametre notranjega okolja je treba doseči z najmanjšo možno rabo energije, z upoštevanjem podnebnih razmer lokacije in pričakovanj uporabnikov prostorov. To je možno zagotoviti s kontrolirano intenzivnostjo prezračevanja (ne preveč in ne premalo), z vračanjem toplote/vlage odpadnega zraka in z energijsko učinkovitimi prezračevalnimi sistemi.

Zrak v bivalnem območju (v območju dihanja) mora biti svež in zaznavno prijeten, brez vonjav, nezatohel, nedražeč ter brez onesnažil (zdravju škodljivih primesi). S preprostim odkrivanjem parametrov notranjega zraka (temperatura, relativna vlažnost in CO2) je možno oceniti njegovo kakovost, za točne analize notranjega zraka pa je treba opraviti zahtevnejše meritve.

Načelno velja, da zadošča izmenjava zraka v stanovanjskih prostorih vsaki dve uri, kar pomeni volumska izmenjava zraka (n) vsaj n = 0,5 h-1. Za boljšo kakovost bivanja je predvideno intenzivnejše prezračevanje, n = 0,7 h-1. V ilustracijo, prostore z več uporabniki je treba intenzivneje prezračevati, v vrtcih in šolah je treba zamenjati zrak šestkrat na uro, vsakih deset minut.

- Oglas -

Zaradi epidemije koronavirusa je treba tudi stanovanjske prostore prezračevati bolj, kot so predpisane minimalne vrednosti. Vtok naj bo vsaj 10 l/s svežega zraka oziroma 36 m3/h za vsakega stanovalca.

Prezračevanje

Prezračevanje pomeni dovajane svežega zraka, odstranjevanje onesnažil in zagotavljanje zdravih bivalnih pogojev v prostorih. Zato upravičeno trdimo, da je prezračevanje temelj zdravja.

Ne glede na način prezračevanja je treba v prostorih zagotavljati zdrave bivalne pogoje. Prezračevanje vpliva na tri osnovne parametre notranjega zraka, temperaturo, vlago in delež ogljikovega dioksida. Notranja občutena temperatura naj bo pozimi okoli 20 in poleti okoli 26 °C, relativna vlaga med 40 in 60 % ter delež ogljikovega dioksida pod 800 ppm.

Prezračevalne naprave in sistemi

Načini prezračevanja

Osnovno je prezračevanje z odpiranjem oken. Vsaki dve uri je treba na stežaj odpreti vsa okna za pet minut, da se doseže intenzivno in kratkotrajno prezračevanje. Prepih po celem stanovanju, vsak dan, vsaki dve uri. Je pa tak način prezračevanja dokaj zahteven, v stanovanja vdirajo tudi motnje iz okolice (hrup, prah, mrčes idr.).

Udobnejše je kontrolirano mehansko prezračevanje. Iz obremenjenih prostorov (sanitarije, kuhinja) ventilator stalno odvaja odpadni zrak, svež zrak pa prihaja v bivalne prostore skozi dovodne rešetke v zunanji steni. Stopnja prezračevanja je odvisna od vlage v prostoru, pri višji vlagi je prezračevanje intenzivnejše. Tako prezračevanje omogoča zdrave bivalne pogoje, vendar ne vrača toplote odpadnega zraka. Podobno je tudi prezračevanje s samodejnim krmiljenjem oken. Nekatera strešna okna imajo integrirano prezračevalno loputo, ki omogoča prezračevanje tudi pri zaprtem oknu, loputo pa odpira elektronika glede na stanje notranjega zraka.

Za sodobne stavbe je primerno mehansko prezračevanje z vračanjem toplote. Centralno ali etažno prezračevanje deluje tako, da se zajame svež zrak na strani hiše, ki je najmanj obremenjena, nato ga ventilator vodi skozi filtre in toplotni menjalnik, kjer se ogreje s toploto odpadnega zraka in ogret vstopa po kanalih v bivalne prostore (dnevna soba, otroška soba, spalnica). Od tam gre skozi vrata preko nevtralnih prostorov (hodniki, stopnišča) do obremenjenih prostorov (sanitarije, kuhinja), od tod pa po odvodnih kanalih do prezračevane naprave, odda toploto in zapusti stavbo. Tako je stavba stalno prezračevana s svežim zrakom, toplota pa ostaja v stavbi. Svež in odpadni zrak sta ločena, vsak ima svoj ventilator in svoj filter, nečistoče odpadnega zraka se ne morejo vračati v svež zrak.

Posamezne prostore je možno prezračevati tudi z lokalnimi prezračevalnimi napravami, ki imajo enako zasnovo: po dva ventilatorja, toplotni menjalnik brez mešanja zraka in ločene kanale za dovod in odvod. Slabosti lokalnih naprav so, da je učinkovitost prezračevanja slabša, da niso vsi prostori prezračeni in da zajem svežega zraka ni na optimalni strani stavbe.

Kontrolirano mehansko prezračevanje brez vračanja toplote je lahko, kar se tiče zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, primerljivo s centralnim prezračevanjem z vračanjem toplote. Če pa primerjamo energijsko učinkovitost, spoznamo, da so ventilacijske toplotne izgube prezračevanja brez vračanja toplote občutno večje od vseh transmisijskih toplotnih izgub stavbe. Z vidika energijske učinkovitosti je nujno, da imajo sodobne stavbe, nove ali prenovljene, vgrajeno mehansko prezračevanje z vračanjem toplote.

Ni vse zlato, kar se sveti

Na trgu so zdravju škodljivi prezračevalni sistemi z izmenjujočim tokom zraka. Tudi če izkazujejo zadostno energijsko učinkovitost, je sporna njihova učinkovitost prezračevanja, z zdravstvenega vidika pa so neprimerni. Sistemi z izmenjujočim tokom zraka ne odstranjujejo virusov iz prostorov, kar je nedvoumno zapisano v smernici REHVA COVID-19, zato jih je treba ob epidemiji izključiti oziroma jih nastaviti na enosmerno delovanje.

Ni težko razumeti, zakaj so sistemi z izmenjujočim tokom zraka zdravstveno in higiensko neprimerni. Predstavljajte si oskrbo z vodo z izmenjujočim tokom vode: nekaj časa bi tekla odpadna voda iz hiše, nato pitna voda v hišo; vse po isti cevi, ki bi po eno minuto delovala kot kanalizacija in kot vodovod. Fuj! Bi tako vodo pili? Enako je s prezračevanjem. Le da tega ne veste.

Kakovost bivanja ob nizki ceni in majhni rabi energije

Stavbe so namenjene kakovostnemu in zdravemu bivanju, hkrati pa je treba zasledovati še dva cilja, nizke stroške in majhno rabo energije. To je možno zagotoviti z izbiro pravilnih ukrepov.

Pri novogradnjah imajo graditelji strokovno podporo arhitektov. Pri prenovah pa so pogosto odvisni zgolj od idej izvajalcev. In ko izvajalec predlaga, da bi naredil drugače, še boljše, se mora investitor vprašati: boljše za koga?

Redki so tisti monterji oken, ki ob zamenjavi oken predlagajo tudi vgradnjo prezračevalne naprave. Vendar ravno zamenjava oken tako zatesni prostore, da popolnoma spremeni njihov značaj. Po vgradnji tesnih oken se morajo stanovalci odločiti, kako bodo bivali. Bodo zračili vsaki dve uri po pet minut (podnevi in ponoči) ali bodo bivali v slabem zraku. Na tretjo možnost, vgradnjo prezračevalne naprave, redkokdo pomisli. No, nekateri pa po zamenjavi oken izberejo najslabšo možnost, okna puščajo priprta in imajo slabo prezračevanje ob veliki rabi energije. Mar jim ni škoda, da so sploh menjali okna?

Prezračevanje je ključno za zagotavljanje zdravih in udobnih bivalnih pogojev! Jasno je treba povedati, da sodobne stavbe niso niti vesoljske kapsule niti podmornice, temveč so stavbe, ki nudijo zdravo in udobno bivanje po dostopni ceni, ob majhni rabi energije. Okna naj bodo taka, da se jih da odpirati. Ko vreme dopušča, se zunanjost zlije z notranjostjo skozi odprta okna, v mrazu in vročini pa ju toplotni ovoj loči, prezračevalna naprava pa omogoča kakovosten notranji zrak ob majhni rabi energije.

- Oglas -
Matjaž Valenčič, dipl. inž. str., energ. strok.
Matjaž Valenčič, dipl. inž. str., energ. strok.
Matjaž Valenčič, dipl. inž. str., je neodvisni energetski strokovnjak, energetski svetovalec, lovec na urbane legende, publicist, predavatelj, pobudnik gradnje sončnih elektrarn in še marsikaj.

NAJNOVEJŠE