Na družbenih omrežjih lahko vedno pogosteje naletimo na izraz »dopaminsko razstrupljanje«. Za kaj natančno gre in komu lahko koristi?
Cilj je »resetiranje možganov«
Sodobni človek praktično ne pozna več pravega miru in tišine. Tudi kadar smo sami, poskušamo svoje misli hitro preglasiti z glasbo, televizijo, podkasti ipd. Poleg tega velik del dneva preživimo na spletu, predvsem na družbenih omrežjih. Za našo pozornost nenehno tekmuje ogromno informacij, na zaslonu pametnih telefonov pa se praktično ves čas izmenjujejo takšna in drugačna obvestila. Naši receptorji za dopamin se tako navadijo na neprekinjene dražljaje. Posledično se lahko tolerančni prag poviša. To pomeni, da potrebujemo vedno večje odmerke dopamina, sicer se lahko pojavi zelo intenziven občutek nezadovoljstva.
Cilj dopaminskega posta oziroma dopaminskega razstrupljanja je »resetiranje možganov«. Osnovni princip je preprost: za določen čas se odrečemo aktivnostim, kot so uporaba družbenih omrežij, spletno nakupovanje in igranje videoiger, torej aktivnostim, ki sprožajo veliko ugodja in ki so zelo zasvajajoče. Ker se težko ustavimo, lahko te aktivnosti sčasoma zelo negativno vplivajo na najrazličnejše vidike življenja, saj zahtevajo vedno več časa.
Odkrivanje užitka tudi v manj stimulativnih aktivnostih
Dopamin je nevrotransmitor, ki stimulira možganske poti, povezane z nagrajevanjem. Sproščanje dopamina tako poskrbi za prijetne občutke, toda če je stimulacija konstantna, se lahko pojavijo diametralno nasprotni občutki (izčrpanost, nemir ipd.). Ker so receptorji za dopamin pretirano obremenjeni, se morajo ubraniti. Tako povišajo tolerančni prag, posledično pa smo stalno na preži za novim, še intenzivnejšim užitkom. Ideja v ozadju dopaminskega razstrupljanja je preprosta: če se začasno »odklopimo« in spopademo z dolgčasom, osamljenostjo ipd., lahko začnemo užitek najdevati v bistveno preprostejših, manj zasvajajočih aktivnostih. S tem si povrnemo nadzor nad svojim življenjem.
Ali gre resnično za »razstrupljanje«?
Sam izraz »dopaminsko razstrupljanje« je sicer kontroverzen. Glavni razlog za to je povezan z dejstvom, da poimenovanje implicira, da je dopamin strupena snov, primerljiva z alkoholom ali prepovedanimi drogami. To seveda ne drži, saj gre za naravno snov, ki jo proizvaja naše telo. Obenem pa je treba upoštevati, da na možganske poti, povezane z nagrajevanjem, ne vpliva samo dopamin.
Poimenovanje »dopaminsko razstrupljanje« je različica izraza »dopaminski post«, ki ga je začel prvi uporabljati dr. Cameron Sepah – psihiater, ki je kasneje pojasnil, da primarni cilj pravzaprav ni redukcija dopamina, saj se lahko ta sprošča zaradi najrazličnejših dejavnikov, ampak redukcija impulzivnih in nezdravih vedenjskih vzorcev. Kakor koli že: čeprav ni povsem natančen, se je izraz »prijel«. Bolj kot sam izraz pa je pomembna vsebina. Ko se seznanimo z njo, ugotovimo, da je lahko dopaminsko razstrupljanje koristno za večino ljudi …
Znaki, da potrebujete dopaminsko razstrupljanje
- Na spletu preživite več ur dnevno, pri čemer večino časa namenjate družbenim omrežjem, spletnemu nakupovanju, igranju iger ipd.
- Težko se ločite od elektronskih naprav. Stalno preverjate nova obvestila.
- Ko se zbudite, praktično v hipu vzamete v roke pametni telefon in začnete preverjati družbena omrežja. Telefon pogosto uporabljate tudi zvečer v postelji, neposredno pred spanjem.
- Uporaba elektronskih naprav negativno vpliva na vaše izpolnjevanje delovnih obveznosti in na odnose.
- Že po krajšem času brez telefona postanete nemirni in razdražljivi.
- Poskusi zmanjšanja količine časa, ki ga posvečate telefonu/družbenim omrežjem, niso bili uspešni.
Zgornje točke se sicer nanašajo predvsem na uporabo elektronskih naprav, vendar pride dopaminsko razstrupljanje v poštev tudi pri številnih drugih navadah.
Osnovni napotki
- Ozavestite problematične vzorce. To lahko na primer naredite tako, da preverite, koliko časa v povprečju posvetite brskanju po spletu, in da razmislite, v katerih okoliščinah vse običajno posežete po svojem telefonu.
- Določite intervale »postenja« (del dneva ali dan v tednu).
- Preprečite impulzivne prekinitve posta. Trenje med impulzom in dejanjem mora biti dovolj veliko. Če bo na primer telefon vseskozi na dosegu roke, boste tudi med intervali, predvidenimi za razstrupljanje, najverjetneje refleksno posegli po njem. Tako je pametno, da telefon pospravite v predal ali da ga ugasnete.
- Poiščite alternativne aktivnosti. Slabih navad se najlažje znebimo tako, da jih nadomestimo z drugimi, bolj zdravimi navadami. Pri tem je pomembno, da izberete alternativne aktivnosti, v katerih boste uživali.
- Opazujte svoje odzive. Če vas preplavi zelo močna želja po vrnitvi k starim navadam, poskušajte do nje vzpostaviti distanco. Namesto da se ji upirate, opazujte svoje misli, odziv telesa itn. Željo si lahko predstavljate kot močan val, ki sicer butne z vso silo, vendar se nato hitro umiri in razpusti.
Bodite potrpežljivi. Najverjetneje boste za »resetiranje sistema« potrebovali nekaj tednov – odvisno od trdovratnosti navade.