Prijava
Težko bi bilo najti človeka, ki nima vsaj občasno občutka, da ni dovolj sposoben. Pri osebah, ki trpijo za atelofobijo, pa so tovrstni strahovi močno potencirani, saj so prisotni večino časa. Za to motnjo je značilen patološki strah pred nepopolnostjo, ki je pogosto hromeč.
Kako prepoznati atelofobijo?
Ena izmed tipičnih značilnosti atelofobije je postavljanje nerealističnih ciljev. S tem je povezana pretirana samokritičnosti: ko ne dosežete tistega, kar ste si zadali, ste do sebe neprizanesljivi, čeprav bi bile za dosego ciljev potrebne malodane nadnaravne moči. Če bi šlo za koga drugega, bi najverjetneje takoj ugotovili, da zahteve niso realistične. Samokritičnost ni samo začasna, saj je za atelofobijo značilno stalno premlevanje preteklih napak.
Osebe z atelofobijo so obenem zelo občutljive na tujo kritiko, naj bo ta še tako dobronamerna oziroma konstruktivna. Vsako pripombo namreč dojemajo kot strašen napad. V skladu z njihovim doživljanjem tudi najbolj nedolžna pripomba usmerja pozornost k temu, da niso popolne.
Če se spopadate z atelofobijo, se lahko začnete postopoma izogibati vsem situacijam in ljudem, ki jih dojemate kot ogrožajoče. Zaradi strahu, da bi bili »razkrinkani« oziroma osramočeni, lahko na primer zavrnete bolje plačano službo ali prekinete ljubezensko razmerje. Ker ste zaradi atelofobije nenehno pod pritiskom, začne to načenjati vašo samozavest. Razvije pa se lahko tudi depresija.
Zgolj drugo ime za perfekcionizem?
Atelofobije ne smemo zamenjevati s perfekcionizmom. Slednji spada med osebnostne karakteristike. Praviloma ni tako vseobsegajoč kot atelofobija, pri kateri v ospredju ni želja po uspehu, ampak predvsem strah pred neuspehom oziroma pred nepopolnostjo. Atelofobija lahko človeka povsem ohromi. Tudi zelo preprosta vsakodnevna opravila lahko postanejo velika težava. Pogosto pa se pojavljajo tudi zelo intenzivni fizični simptomi, ki lahko vodijo do paničnih napadov.
Podobno kot druge oblike fobij je mogoče tudi atelofobijo razumeti kot specifično obliko anksioznih motenj. Včasih je lahko povezana z obsesivno-kompulzivno motnjo, pri kateri je pogosto v ozadju strah pred izgubo nadzora.
Vzroki za atelofobijo
Atelofobija je lahko povezana s travmo. Če napaki sledi huda kazen, lahko to človeka močno zaznamuje, posledično pa se začne bati tudi najmanjše napake.
Težava je lahko tudi posledica vzgoje. Starši, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, lahko tudi od otrok pričakujejo preveč in jim celo odrekajo naklonjenost, če ne izpolnijo vseh njihovih pričakovanj.
V ozadju so lahko tudi genetski dejavniki, omeniti pa moramo še t. i. situacijsko atelofobijo, za katero je značilno, da se hud strah pred napakami pojavlja samo v specifičnih okoliščinah, ki so zelo toksične.
Pomoč pri spopadanju z atelofobijo
Za osebe z atelofobijo je lahko zelo koristna kognitivno-vedenjska terapija. S pomočjo te oblike terapije je mogoče ozavestiti problematične miselne vzorce, ki so v samem jedru strahu (na primer prepričanje, da si ne morete privoščiti nobene napake, saj boste sicer izgubili službo).
Pomaga lahko tudi terapija, ki temelji na izpostavljanju. Ta se uporablja pri zdravljenju najrazličnejših fobij. Terapevt klienta postopoma izpostavlja tistemu, česar se najbolj boji. Pri atelofobiji to pomeni spodbujanje k manjšim napakam. Oseba z atelofobijo tako spoznava, da ni vsaka napaka usodna in da so napake popolnoma človeške.
Ena izmed možnosti pa je tudi trening čuječnosti. Ljudje, ki se spopadajo z atelofobijo, so pogosto pretirano osredotočeni na prihodnost in preteklost. Nenehno namreč razmišljajo o svojih preteklih napakah in jim pripisujejo prevelik pomen, obenem pa jih skrbi, kaj bo prinesla prihodnost (v glavi si zamišljajo najbolj črne scenarije oziroma katastrofalne posledice morebitnih napak). Trening čuječnosti pomaga usmeriti pozornost v tukaj in zdaj, kar poskrbi za umiritev.
