Teลพko bi bilo najti ฤloveka, ki nima vsaj obฤasno obฤutka, da ni dovolj sposoben. Pri osebah, ki trpijo za atelofobijo, pa so tovrstni strahovi moฤno potencirani, saj so prisotni veฤino ฤasa. Za to motnjo je znaฤilen patoloลกki strah pred nepopolnostjo, ki je pogosto hromeฤ.
Kako prepoznati atelofobijo?
Ena izmed tipiฤnih znaฤilnosti atelofobije je postavljanje nerealistiฤnih ciljev. S tem je povezana pretirana samokritiฤnosti: ko ne doseลพete tistega, kar ste si zadali, ste do sebe neprizanesljivi, ฤeprav bi bile za dosego ciljev potrebne malodane nadnaravne moฤi. ฤe bi ลกlo za koga drugega, bi najverjetneje takoj ugotovili, da zahteve niso realistiฤne. Samokritiฤnost ni samo zaฤasna, saj je za atelofobijo znaฤilno stalno premlevanje preteklih napak.
Osebe z atelofobijo so obenem zelo obฤutljive na tujo kritiko, naj bo ta ลกe tako dobronamerna oziroma konstruktivna. Vsako pripombo namreฤ dojemajo kot straลกen napad. V skladu z njihovim doลพivljanjem tudi najbolj nedolลพna pripomba usmerja pozornost k temu, da niso popolne.
ฤe se spopadate z atelofobijo, se lahko zaฤnete postopoma izogibati vsem situacijam in ljudem, ki jih dojemate kot ogroลพajoฤe. Zaradi strahu, da bi bili ยปrazkrinkaniยซ oziroma osramoฤeni, lahko na primer zavrnete bolje plaฤano sluลพbo ali prekinete ljubezensko razmerje. Ker ste zaradi atelofobije nenehno pod pritiskom, zaฤne to naฤenjati vaลกo samozavest. Razvije pa se lahko tudi depresija.
Zgolj drugo ime za perfekcionizem?
Atelofobije ne smemo zamenjevati s perfekcionizmom. Slednji spada med osebnostne karakteristike. Praviloma ni tako vseobsegajoฤ kot atelofobija, pri kateri v ospredju ni ลพelja po uspehu, ampak predvsem strah pred neuspehom oziroma pred nepopolnostjo. Atelofobija lahko ฤloveka povsem ohromi. Tudi zelo preprosta vsakodnevna opravila lahko postanejo velika teลพava. Pogosto pa se pojavljajo tudi zelo intenzivni fiziฤni simptomi, ki lahko vodijo do paniฤnih napadov.
Podobno kot druge oblike fobij je mogoฤe tudi atelofobijo razumeti kot specifiฤno obliko anksioznih motenj. Vฤasih je lahko povezana z obsesivno-kompulzivno motnjo, pri kateri je pogosto v ozadju strah pred izgubo nadzora.
Vzroki za atelofobijo
Atelofobija je lahko povezana s travmo. ฤe napaki sledi huda kazen, lahko to ฤloveka moฤno zaznamuje, poslediฤno pa se zaฤne bati tudi najmanjลกe napake.
Teลพava je lahko tudi posledica vzgoje. Starลกi, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, lahko tudi od otrok priฤakujejo preveฤ in jim celo odrekajo naklonjenost, ฤe ne izpolnijo vseh njihovih priฤakovanj.
V ozadju so lahko tudi genetski dejavniki, omeniti pa moramo ลกe t. i. situacijsko atelofobijo, za katero je znaฤilno, da se hud strah pred napakami pojavlja samo v specifiฤnih okoliลกฤinah, ki so zelo toksiฤne.
Pomoฤ pri spopadanju z atelofobijo
Za osebe z atelofobijo je lahko zelo koristna kognitivno-vedenjska terapija. S pomoฤjo te oblike terapije je mogoฤe ozavestiti problematiฤne miselne vzorce, ki so v samem jedru strahu (na primer prepriฤanje, da si ne morete privoลกฤiti nobene napake, saj boste sicer izgubili sluลพbo).
Pomaga lahko tudi terapija, ki temelji na izpostavljanju. Ta se uporablja pri zdravljenju najrazliฤnejลกih fobij. Terapevt klienta postopoma izpostavlja tistemu, ฤesar se najbolj boji. Pri atelofobiji to pomeni spodbujanje k manjลกim napakam. Oseba z atelofobijo tako spoznava, da ni vsaka napaka usodna in da so napake popolnoma ฤloveลกke.
Ena izmed moลพnosti pa je tudi trening ฤujeฤnosti. Ljudje, ki se spopadajo z atelofobijo, so pogosto pretirano osredotoฤeni na prihodnost in preteklost. Nenehno namreฤ razmiลกljajo o svojih preteklih napakah in jim pripisujejo prevelik pomen, obenem pa jih skrbi, kaj bo prinesla prihodnost (v glavi si zamiลกljajo najbolj ฤrne scenarije oziroma katastrofalne posledice morebitnih napak). Trening ฤujeฤnosti pomaga usmeriti pozornost v tukaj in zdaj, kar poskrbi za umiritev.
