Še pred nekaj dnevi je bila solata videti čvrsta in primerna za sprotno obiranje, nato pa se je njena sredina nenadoma podaljšala. Listi so postali trši, okus bolj grenak, iz rastline pa je začelo rasti visoko cvetno steblo. Solata je začela uhajati v cvet. Procesa pri posamezni rastlini ne moremo obrniti. Vendar lahko pravočasno poberemo še uporabne liste, preprečimo enako težavo pri preostalih glavah in z novo setvijo poskrbimo za svežo solato tudi v drugi polovici poletja.
Ključni poudarki:
- Podaljšana sredica, čvrstejši listi in grenak okus kažejo, da solata preusmerja energijo v cvetenje in semena.
- Rastline, ki že razvijajo cvetno steblo, čim prej poberite, preostalim pa zagotovite senco in enakomerno vlažna tla.
- Za poletno setev izberite sorte, odpornejše proti uhajanju v cvet, ter jih sejte na hladnejše in delno senčeno mesto.
Kako prepoznate, da solata začenja uhajati v cvet?
Sprememba se pogosto začne neopazno. Sredina glave se nekoliko dvigne, novi listi pa ne rastejo več tesno skupaj. V nekaj dneh nastane podaljšano steblo, na katerem se pozneje razvijejo cvetovi.
Značilni znaki so:
- dvignjena in podaljšana sredica,
- ožji ter bolj pokončni novi listi,
- trši listi z izrazitejšimi žilami,
- manj sočen in bolj grenak okus,
- hitro rastoče steblo v središču rastline.
To ni bolezen in ne pomeni, da je rastlino napadel škodljivec. Gre za naraven prehod iz vegetativne rasti v razmnoževanje. Solata začne namesto novih nežnih listov razvijati cvetove in semena.
Zakaj se težava pojavi prav sredi poletja?
Solata najbolje raste v razmeroma hladnem vremenu. Ko se združijo visoke temperature, dolgi dnevi in izsuševanje tal, se verjetnost prezgodnjega cvetenja močno poveča.
Pomembno je tudi, da se odziv rastline lahko začne že med prejšnjim temperaturnim stresom. Zato solata včasih uide v cvet tudi po tem, ko se vreme za nekaj dni nekoliko ohladi.
Najpogostejši sprožilci so:
- več zaporednih vročih dni,
- močno segreta tla,
- neredno ali preplitvo zalivanje,
- predolgo odlašanje z obiranjem,
- pregosta setev in konkurenca za vodo,
- izbira sorte, namenjene predvsem pomladni pridelavi.
Posebej hitro se odzovejo rastline na sončnih, suhih in nezaščitenih gredah. Tudi solata v manjših posodah je bolj izpostavljena, saj se substrat segreje in izsuši hitreje kot vrtna zemlja.
Kaj narediti s solato, ki že razvija steblo?
Ko se steblo začne podaljševati, rastline ni mogoče spodbuditi, da bi znova oblikovala kompaktno glavo. Najboljša rešitev je hitro obiranje.
Če listi še niso izrazito grenki, jih lahko uporabite v solati, sendvičih ali smutiju. Trše zunanje liste narežite na tanke trakove ali jih na hitro podušite podobno kot blitvo. Pred pripravo jih poskusite, saj se grenkoba med rastlinami razlikuje.
Močno grenke, žilave ali poškodovane rastline odstranite. Zdrave dele lahko dodate na kompost. Eno ali dve najlepši rastlini pa lahko pustite zacveteti, kadar želite opazovati razvoj semen ali shraniti seme neoprašene sorte.
Tako zaščitite preostale glave
Najprej poberite vse glave, ki so že dovolj razvite. Med vročinskim valom ni smiselno čakati, da postanejo še večje, saj se lahko njihova kakovost v nekaj dneh močno poslabša.
Manjšim rastlinam pomagajte z naslednjimi ukrepi:
- tla zalijte temeljito zgodaj zjutraj,
- ohranjajte enakomerno vlago brez izmenjevanja suše in obilnega zalivanja,
- okoli rastlin dodajte tanko plast slame, suhe trave ali druge primerne zastirke,
- med najbolj vročim delom dneva uporabite senčilno mrežo,
- odstranite plevel, ki solati odvzema vodo,
- mlade liste pobirajte sproti in ne čakajte vedno na popolnoma oblikovano glavo.
Senčilo naj zmanjša neposredno opoldansko pripeko, vendar rastlin ne zaprite v neprezračen prostor. Solata še vedno potrebuje dobro kroženje zraka.
Poletna setev naj bo na hladnejšem delu vrta
Tudi julija lahko sejemo novo solato, vendar moramo prilagoditi način setve. Semena solate pri previsoki temperaturi kalijo slabše, zato jih ni najbolje sejati v razgreto, suho zemljo sredi dneva.
Gredo pripravite zvečer in jo pred setvijo dobro navlažite. Sejte plitvo, saj semena za kalitev potrebujejo bližino površine. Nato zemljo rahlo pritisnite in jo do vznika ohranjajte vlažno.
Dobro se obnese setev:
- na vzhodni strani višjih vrtnin,
- v popoldanski senci,
- pod rahlo senčilno mrežo,
- v zabojčke, ki jih lahko v največji vročini prestavite,
- v več manjših ponovitvah na približno deset do štirinajst dni.
Za poletno pridelavo izberite sorte, pri katerih je navedena večja odpornost proti uhajanju v cvet oziroma primernost za poletno setev. Namesto velikih glav lahko gojite tudi solato za rezanje, pri kateri sproti obirate mlade zunanje liste.
Ne zalivajte samo površine zemlje
Pri vsakodnevnem rahlem škropljenju pogosto ostane mokrih le nekaj zgornjih centimetrov zemlje. Korenine zato ostanejo blizu površine in so še bolj občutljive na vročino.
Zalijte toliko, da se navlaži območje korenin. Nato pred naslednjim zalivanjem preverite zemljo nekaj centimetrov globoko. Biti mora prijetno vlažna, ne pa razmočena.
Največ lahko naredite z rednim obiranjem, jutranjim zalivanjem, zastirko in nekaj popoldanske sence. Solate, ki je že pognala v cvet, ne boste spremenili nazaj v čvrsto glavo, lahko pa preprečite, da bi enaka usoda v nekaj dneh doletela ves posevek.
Preberite tudi:
- Paradižniki so veliki, vendar nočejo popolnoma dozoreti? Vročina lahko zorenje skoraj ustavi
- Sredi poletja (še) ni prepozno: 7 vrtnin za drugo polovico sezone
