Za kruljenje v želodcu ni vedno kriva lakota

Karmen Jordan
-
0
Za kruljenje v želodcu ni vedno kriva lakota

Kruljenje v želodcu običajno povezujemo z lakoto. Čeprav drži, da gre za pojav, ki je pogosto prav posledica lakote, so lahko v ozadju tudi drugi dejavniki.

Zvoke, ki jih slišimo, najpogosteje pripišemo želodcu, vendar lahko v resnici prihajajo tudi iz črevesja. Za kruljenje in klokotanje v želodcu in/ali v črevesju se v medicinski stroki uporablja izraz borborigem.

Če vas tudi takrat, ko niste lačni, pogosto presenetijo čudni zvoki iz trebušne votline, vam bodo informacije, predstavljene v nadaljevanju, zagotovo koristile pri spopadanju s to težavo.  

Osnovne informacije

Da bi lahko poiskali ustrezno rešitev, moramo najprej razumeti, kaj je v ozadju tega pojava.

Ko hrana doseže tanko črevo, začne telo sproščati encime, ki pomagajo pri razgradnji hrane in absorpciji hranilnih snovi. Poleg tega je pri prebavi zelo pomembno t. i. peristaltično gibanje: hrana se lahko namreč po prebavnem traktu premika zaradi ritmičnega krčenja gladkih mišic prebavil.

Kombinacija teh aktivnosti prispeva k nastajanju zvokov, ki jih lahko zaznamo kot kruljenje ali klokotanje.

Peristalično gibanje se sicer okrepi, ko telo zazna hrano, vendar se lahko peristaltiki podobno gibanje sproži, tudi če že dolgo nismo zaužili nobene hrane. Ker je prebavni trakt prazen, lahko slišimo glasnejše zvoke.

Kot omenjeno, za borborigem ni kriva samo lakota. Več o možnih vzrokih v nadaljevanju, za zdaj naj omenimo le to, da je borborigem večinoma precej nedolžen, benigen pojav, vendar je lahko včasih povezan tudi z resnejšimi težavami. Posebno če ga spremljajo tudi težave, kot so bolečine, napihnjenost ali driska, je lahko borborigem simptom, ki nakazuje, da so v ozadju resnejši vzroki, na primer alergija ali intoleranca na specifična živila, črevesna obstrukcija, črevesna okužba ali sindrom razdražljivega črevesja.

Kako ukrepati?

Ko zaslišite nenavadne zvoke, ki prihajajo iz želodca/črevesja, je priporočljivo, da poskušate čim hitreje zaužiti vsaj manjšo količino hrane. Če to ne pomaga ali če to ni mogoče, pa preizkusite spodnje nasvete.

  • POPIJTE KOZAREC VODE: Če pri sebi nimate hrane, ker ste na primer sredi sestanka, poskusite popiti kozarec vode. Ta bo vsaj malce napolnila želodec in začasno ublažila moteče zvoke.
  • OMEJITE VNOS SLADKORJA, ALKOHOLA IN ZELO KISLIH ŽIVIL: Pogosto uživanje sladkorja prispeva k nenavadnim zvokom, ki prihajajo iz prebavil. Posebno problematična je lahko fruktoza, obenem pa upoštevajte, da imajo lahko podoben vpliv tudi nekateri nadomestki sladkorja oziroma nizkokalorične alternative, na primer sorbitol. Težave lahko povzroča tudi alkohol, ki razdraži prebavni trak ter prispeva k pospešenemu nastajanju kisline in upočasnjenemu praznjenju želodca. Poleg tega pa so lahko problematična tudi kisla živila (npr. citrusi) in kava.
  • ZAČASNO IZLOČITE ŽIVILA, KI SO ZNANA PO TEM, DA POVZROČAJO VETROVE: Številna živila, ki so znana po tem, da pogosto povzročijo precej močne vetrove, so po drugih strani zelo zdrava (stročnice, brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača, čebula, česen ipd.). Tako jih ni priporočljivo povsem črtati z jedilnika. Najprej je dobro ugotoviti, ali so v ozadju težav res ta živila oziroma ali je borborigem res posledica večje količine plinov, ki se premikajo po prebavnem traktu. Priporočamo, da živila izločate postopoma. Tako boste lažje našli krivca.
  • HRANO VEDNO TEMELJITO PREŽVEČITE: Proces prebave se začne že v ustni votlini. Vsak grižljaj dobro prežvečite, saj s tem zmanjšate tveganje za borborigem zaradi slabo prebavljene hrane. Jejte počasi in z zaprtimi usti, saj so lahko čudni zvoki v prebavnem traktu tudi posledica čezmerne količine pogoltnjenega zraka.
  • IZLOČITE MLEKO IN MLEČNE IZDELKE: Laktozna intoleranca je precej pogostejša, kot si predstavlja večina ljudi. Tako je vsekakor smiselno preveriti, ali ni za nenavadne zvoke krivo prav to, da vaše telo ne prenaša mleka in mlečnih izdelkov.
  • ZMANJŠAJTE VELIKOST PORCIJ: Klokotanje v prebavilih je lahko povezano tudi s prevelikimi obroki, posebno če je obrok vseboval veliko maščob, sladkorja, rdečega mesa ali drugih živil, ki jih telo težje prebavi.
  • POSKRBITE ZA DOVOLJ GIBANJA: Prebavni proces bo precej enostavnejši, posledično pa manj glasen, če si boste po malce večjih obrokih privoščili vsaj krajši sprehod.
  • OBVLADAJTE STRES: Nenavadni zvoki, ki prihajajo iz želodca/črevesja, nas pogosto presenetijo v najbolj neugodnih trenutkih. To je lahko vsaj deloma povezano s stresom. Če smo živčni, postane namreč črevo aktivnejše. Tako je dobro, da preizkusite tehnike za obvladovanje stresnega odziva.
  • OGLASITE SE PRI ZDRAVNIKU: Če zgornji nasveti ne pomagajo, vam svetujemo, da se čim prej naročite pri zdravniku. Ta bo lahko preveril, ali so morda v ozadju resnejše bolezni.

Naravna pomoč pri dermatitisu

Karmen Jordan
-
0
Naravna pomoč pri dermatitisu

Dermatitis je lahko povezan z najrazličnejšimi dejavniki – od prehrane do okoljskih vplivov. Obenem je treba upoštevati, da obstaja več vrst dermatitisa. Med najpogostejše spada atopijski dermatitis, znan tudi kot ekcem, ki se posebno pogosto pojavlja pri dojenčkih in pri majhnih otrocih.

Poleg tega poznamo tudi alergijski kontaktni dermatitis, pri katerem gre, kot je mogoče razbrati že iz poimenovanja, za posledico stika kože z alergenimi snovmi. Te oblike ne smemo zamenjevati z dražilnim kontaktnim dermatitisom, pri katerem ne gre za alergijsko reakcijo, ampak za odziv kože na neposredno draženje (pogosto so krive agresivne kemikalije). Omeniti pa velja še seboroični dermatitis, ki ga praviloma prepoznamo po mastnih luskah, zanj pa je krivo čezmerno izločanje sebuma.

V nadaljevanju je zbranih nekaj napotkov, ki lahko pomagajo pri različnih oblikah dermatitisa, pri čemer pa je seveda pomembno, da se osredotočite na tiste, ki so skladne s specifično podvrsto težave, s katero se spopadate.

Eliminacijska dieta

Včasih je dermatitis posledica alergijske reakcije oziroma tesno povezan z alergijami, na primer na pršice, cvetni prah ali določeno hrano. Če testi pokažejo, da ste alergični na določeno snov, je jasno, da se morate tej snovi izogibati. Po drugi strani pa je lahko dermatitis povezan tudi z intoleranco na določena živila. Tu ne gre za alergijsko reakcijo. Hrana tako ni nujno neposredni vzrok za kožno reakcijo, vendar pa lahko določena živila stanje kljub temu precej poslabšajo. Pri intoleranci je proces ugotavljanja, katere so tiste snovi, ki vam povzročajo težave, malce bolj kompleksen kot pri alergijah.

Do odgovorov se boste najlažje dokopali s pomočjo t. i. eliminacijske diete. Svetujemo vam, da za približno teden dni povsem izločite živila, za katera sumite, da vam povzročajo težave, in opazujete, kaj se bo zgodilo. Če se koža začne celiti in če se srbečica umiri, so težave najverjetneje vsaj deloma povezane s hrano. Nato začnite postopoma spet vključevati izločena živila. Če opazite, da se po ponovni vključitvi določenega živila na jedilnik stanje poslabša, se je temu živilu v prihodnje bolje izogniti.

Oligoterapija

Izraz »oligoterapija« zveni precej učeno, vendar v resnici ne gre za nič pretirano kompleksnega. Oligoterapija temelji na mikrodoziranju esencialnih mineralov, kar lahko pomaga pri različnih težavah, povezanih z zdravjem. Za lajšanje simptomov dermatitisa oziroma za zdravje kože nasploh so praviloma posebno koristni cink, magnezij, selen in mangan.

Zeliščne obloge

Odlična naravna pomoč pri dermatitisu so lahko tudi zeliščne obloge. Zelišča lahko namreč pomirijo razdraženo kožo, kar velja posebno za zelišča s protivnetnim delovanjem. S pomočjo zelišč je mogoče ublažiti srbečico in bolečino ter pospešiti celjenje kože. Polega tega pa lahko zelišča s protimikrobnim delovanjem zmanjšajo tveganje za okužbe. Za lajšanje simptomov dermatitisa je najbolje uporabiti zeliščne obloge. Dobra izbira za pripravo oblog so koprive, lučnik, boraga, lovor, slezenovec in hmelj. Pomaga pa lahko tudi nega prizadetih območij s svetlinovim oljem.

Helioterapija

Helioterapija je izraz, ki se nanaša na zdravljenje s sončno svetlobo. Med težave, pri katerih je lahko helioterapija zelo koristna, spada tudi dermatitis. Izkušnje iz prakse kažejo, da lahko zmerna izpostavljenost kože sončni svetlobi ublaži simptome dermatitisa, pri čemer pa morate nujno upoštevati, da je »zmerna« tu ključna beseda. Čezmerno izpostavljanje kože soncu brez ustrezne zaščite lahko namreč povzroči več škode kot koristi.

Joga

O tem, kako tesna je povezava med umom in telesom, priča dejstvo, da se v stresnih obdobjih simptomi dermatitisa pogosto poslabšajo. Če se spopadate z dermatitisom, je zato posebno pomembno, da si vsak dan vzamete čas za sprostitev. Odlična izbira je joga, ki preplete telesni in duševni vidik, kar poskrbi za celostno umiritev.

Omejevanje OH: rezultati najboljši, če je kombinirano z rastlinsko prehrano

Karmen Jordan
-
0
Omejevanje OH: rezultati najboljši, če je kombinirano z rastlinsko prehrano

Omejevanje vnosa ogljikovih hidratov je že dolgo ena izmed najbolj priljubljenih metod hujšanja. Čeprav lahko ta pristop kratkoročno prinese zelo dobre rezultate, raziskave kažejo, da večina ljudi, ki jim uspe shujšati s pomočjo omejevanja ogljikovih hidratov, najpozneje v nekaj letih ponovno pridobi izgubljene kilograme.

Harvardski raziskovalci, ki so poznali te podatke, so želeli preveriti, ali morda vendarle obstajajo razlike med različnimi pristopi, ki jih druži drastično zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov. Tako so ugotovili, da so lahko nekatere različice te diete na dolgi rok precej učinkovitejše od drugih. Svoje ugotovitve so predstavili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji JAMA Network Open.

Analizirani podatki za več kot 123.000 oseb

Pri analizi so bili uporabljeni podatki iz treh raziskav, izvedenih v obdobju od leta 1986 do leta 2018. Skupno je bilo zajetih nekaj več kot 123.000 oseb (od tega 83 odstotkov žensk), katerih povprečna starost je bila 45 let. Raziskovalci so osebe, ki so se odločile za hujšanje s pomočjo omejevanja vnosa ogljikovih hidratov, razdelili v pet skupin. Pri prvi, najsplošnejši obliki tega pristopa, je šlo preprosto za zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov, brez kakršnih koli dodatnih omejitev.

Druga skupina je omejila ogljikove hidrate ter na jedilnik vključevala predvsem beljakovine in maščobe živalskega izvora. V tretjo skupino so bili uvrščeni tisti, ki so omejili vnos ogljikovih hidratov ter dali prednost beljakovinam in maščobam živalskega izvora. Četrto skupino so raziskovalci poimenovali »zdrava nizkohidratna dieta«. Za to skupino je bila značilna omejitev vnosa predelanih virov ogljikovih hidratov v kombinaciji z osredotočanjem na rastlinske beljakovine in zdrave maščobe. Za peto skupino pa je bila značilna »nezdrava nizkohidratna dieta«. Ta je vključevala manj zdravih, nepredelanih virov ogljikovih hidratov ter več živalskih beljakovin in nezdravih maščob.

Kaj je pokazala analiza?

Analiza je prinesla precej zanimive rezultate. Ponovno pridobivanje izgubljenih kilogramov je bilo najbolj značilno za tisto skupino, pri kateri so bili ogljikovi hidrati, ki so ostali na jedilniku, precej predelani, večina maščob in beljakovin pa je bila živalskega izvora. Po drugi strani pa so bili pri ohranjanju teže najuspešnejši tisti, ki so sicer omejili vnos ogljikovih hidratov, ko pa so jih uživali, so posegali predvsem po nepredelanih virih, obenem pa so dali prednost rastlinskim beljakovinam in maščobam. Ti rezultati nakazujejo, da dolgoročna uspešnost diete ni odvisna samo od omejevanja specifičnega makrohranila, ampak je v veliki meri povezana tudi s kakovostjo živil, ki ostanejo na jedilniku.

Najboljša kombinacija manjše količine nepredelanih OH ter rastlinskih beljakovin in maščob

Praviloma so bili torej uspešnejši tisti, ki so omejevanje ogljikovih hidratov kombinirali z rastlinskimi živili, vendar je treba pri tem poudariti, da se je četrta skupina odrezala še nekoliko bolje od tretje skupine. Osebe iz obeh skupin so maščobe in beljakovine dobivale predvsem iz rastlinskih virov, glavna razlika med tema skupinama pa je bila, da so bili tisti iz četrte skupine bolj pozorni na to, da so ogljikovi hidrati, ki so ostali v prehrani, prihajali iz karseda zdravih, nepredelanih virov. S tem se je zmanjšalo tveganje za prevelika nihanja krvnega sladkorja in inzulina, posledično pa tudi za nenadne napade zelo hude lakote. Obenem je to pomenilo več vlaknin v prehrani. Kot je znano, so vlaknine med drugim zelo pomembne za zdrav črevesni mikrobiom, saj jih koristne bakterije uporabljajo kot vir hrane. Zdrav črevesni mikrobiom pa lahko nato olajša vzdrževanje zdrave telesne teže.

Preberite tudi:

Plavanje v mrzli vodi lahko ublaži simptome menopavze

Karmen Jordan
-
0
Plavanje v mrzli vodi lahko ublaži simptome menopavze

Znano je, da je mogoče simptome menopavze uspešno ublažiti z različnimi naravnimi metodami. Običajno se v povezavi z naravnim lajšanjem težav, ki se pogosto pojavljajo med prehodom v menopavzo, omenjajo predvsem zelišča. Zdaj pa so znanstveniki odkrili novo možnost. Ta se zdi na prvi pogled precej neprijetna, vendar koristi pogosto pretehtajo. Govorimo o rednem plavanju v mrzli vodi. Kot je opisano v študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Post Reproductive Health, lahko ta metoda občutno ublaži simptome, značilne za prehod v menopavzo, in s tem izboljša kakovost življenja – ne da bi bila za to potrebna nadomestna hormonska terapija, ki lahko povzroči precej neprijetne stranske učinke.

Plavanje v mrzli vodi pomagalo pri psihičnih in fizičnih simptomih

Študija, pod katero se podpisujejo britanski raziskovalci, je potrdila korelacijo med rednim plavanjem v mrzli vodi in znosnejšimi simptomi menopavze. Plavanje v mrzli vodi je pozitivno vplivalo tako na fizične kot na psihične simptome. Poleg vpliva na težave, povezane z menopavzo, so avtorji študije proučevali tudi vpliv na težave, ki so značilne med menstruacijo. Študija je rezultat analize vprašalnika, ki ga je skupno izpolnilo 1114 žensk – med njimi 785 žensk, pri katerih se je prehod v menopavzo že začel.

Manj težav z vročinskimi oblivi, anksioznostjo, depresijo in nihanjem razpoloženja

Analiza odgovorov je pokazala, da je redno plavanje v mrzli vodi poskrbelo za občutno ublažitev težav, ki običajno spremljajo prehod v menopavzo. Kar 46,9 odstotka žensk, ki so redno plavale v mrzli vodi, je pri sebi zaznalo občutno ublažitev anksioznosti. O bistveno manj izrazitem nihanju razpoloženja je poročalo 34,5 odstotka žensk, o občutni ublažitvi depresivnih občutkov pa 31,1 odstotka žensk. Poleg tega je bilo mogoče med ženskami, ki so redno plavale v mrzli vodi, zaznati manj težav z vročinskimi oblivi (o pozitivnem vplivu na ta simptom je poročalo 30,3 odstotka žensk).

»Zdravilna metoda, ki poskrbi za takojšnje olajšanje«

Kar 63,3 odstotka žensk, pri katerih se je menopavza že začela, je v vprašalniku navedlo, da je njihov primarni razlog za redno plavanje v mrzli vodi prav učinkovitost te metode pri lajšanju simptomov menopavze. V odgovorih je bilo plavanje v mrzli vodi opisano kot »takojšnja pomoč pri stresu in anksioznosti« in kot »zdravilno«. Ena izmed žensk je zapisala celo, da ji je redno plavanje v mrzli vodi rešilo življenje.

Optimalno trajanje, pogostost in temperatura vode?

Avtorji upajo, da bodo njihovi izsledki pomagali tistim osebam, pri katerih druge naravne metode za blažitev težav med prehodom v menopavzo niso prinesle želenih rezultatov. Pri tem pa se zavedajo, da bodo potrebne dodatne raziskave, ki bodo med drugim odgovorile na vprašanja o optimalni pogostosti in temperaturi vode za ublažitev težav, značilnih za prehod v menopavzo. Obenem jih zanima, ali lahko na učinkovitost metode vpliva tudi kopalno oblačilo. Večina žensk, ki so sodelovale v raziskavi, je namreč med plavanjem nosila kopalke (in ne posebnega neoprenskega kopalnega kombinezona).

Plavanje v mrzli vodi lahko koristno tudi v rodni dobi

Pozitivna korelacija je bila zaznana tudi pri težavah, povezanih z menstruacijo. Tako je na primer 37,6 odstotka žensk, ki so redno plavale v mrzli vodi, opazilo, da so pred in med menstruacijo manj razdražljive. Manj težav z anksioznostjo pred/med menstruacijo pa je zaznalo 46,7 odstotka žensk, ki so redno plavale v mrzli vodi.

Kljub koristim je potrebna previdnost

Redno plavanje v mrzli vodi lahko torej poskrbi za različne koristi, vendar raziskovalci kljub temu opozarjajo, da je potrebna previdnost oziroma da se je treba zavedati določenih tveganj – na primer nevarnosti za hipotermijo in za kardiovaskularne zaplete. Preden preizkusite to metodo, se morate zato nujno posvetovati z zdravnikom.

Z zeliščnimi tinkturami do bolj zdrave prostate

Karmen Jordan
-
0
Z zeliščnimi tinkturami do bolj zdrave prostate

Osredotočili se bomo na zdravje prostate – majhne, a zelo pomembne žleze, ki obdaja sečnico in ima pomembno vlogo pri moškem zdravju. Zeliščni pripravki postajajo vse bolj popularni, vključno s pripravki, ki so namenjeni blaženju težav, tipičnih za ženske (menstrualni krči, neprijetni simptomi med prehodom v menopavzo, sindrom policističnih jajčnikov ipd.). Po drugi strani pa redko naletimo na zelišče pripravke, ki so izdelani posebej za moške, zato bomo pozornost tokrat namenili prav tovrstnim pripravkom.

Naloge prostate in najpogostejše težave

Prostato lahko najdemo tik pod sečnim mehurjem in pred danko. Skoznjo sta speljana semenovoda, njena izvodila pa vodijo v sečnico. Najpomembnejša naloga prostate je proizvajanje semenske tekočine, ki je ena izmed glavnih sestavin sperme. Brez semenske tekočine semenčice ne morejo preživeti, kar pomeni, da je eden izmed možnih vzrokov za neplodnost pri moških prav nepravilno delovanje prostate. S staranjem postaja tveganje za težave s prostato vedno večje.

Tovrstne težave so posebno pogoste po 60. letu. Prostata se lahko na primer poveča ali oteče, kar ovira tako uriniranje kot spolne odnose. Pri tem gre lahko za t. i. benigno hiperplazijo prostate, kar pomeni, da je prostata povečana, vendar ni mogoče zaznati znakov raka. Seveda pa je lahko povečana prostata tudi simptom raka. Če opazite kakršne koli nenavadne spremembe, je zato pomembno, da čim prej obiščete zdravnika.

Tinkure za zdravje prostate za moške

Preventiva in naravna pomoč pri benigni hiperplaziji prostate

Tudi moški, ki nimajo posebnih težav s prostato, bi morali zdravju te žleze posvečati bistveno več pozornosti, kot je je deležna običajno. Staranja seveda ne morete preprečiti, vendar lahko z določenimi preventivnimi ukrepi kljub temu močno zmanjšate tveganje za težave s prostato. Med najkoristnejše ukrepe spada tudi uporaba zeliščnih pripravkov iz skrbno izbranih sestavin, ki pomagajo ščititi prostato pred negativnimi vplivi. Za vas smo poiskali dva recepta za zeliščno tinkturo za zdravje prostate.

Recepta sta povzeta oziroma prirejena po knjigi Herbal Healing for Men, ki je delo priznane ameriške zeliščarke Rosemary Gladstar. Postopek izdelave je pri obeh tinkturah enak, razlikujejo se samo uporabljene sestavine. Tinkturi lahko uporabljate preventivno, koristni pa sta tudi za tiste moške, ki se že spopadajo s povečano, odebeljeno in vneto prostato. Pred tem je treba seveda izključiti raka prostate, obenem pa je dobro, da se pred začetkom uporabe tinkture posvetujete z zdravnikom oziroma z urologom.

Zeliščne tinkture za prostato

TINKTURA ŠT. 1 – SESTAVINE

  • 3 žlice koruznih laskov
  • 2 žlici korenin koprive
  • 1 žlica plezajoče lakote
  • 1 žlica vednozelenega gornika

TINKTURA ŠT. 2 – SESTAVINE

  • 2 žlici slezovih korenin
  • 2 žlici brusnic
  • 1 žlica ameriškega slamnika
  • 1 žlica vednozelenega gornika
  • 1 žlica listov pegastega badlja

NAVODILA ZA IZDELAVO IN UPORABO TINKTUR

Poleg navedenih sestavin boste za izdelavo tinkture potrebovali še alkohol. Svetujemo vam, da uporabite najmanj 40-odstotni alkohol, na primer vodko.

Zelišča (sveža ali posušena) nasekljajte, nato pa jih skupaj z manjšo količino alkohola zmešajte v kuhinjskem mešalniku. Alkohol lahko po želji zamenjate z rastlinskim glicerinom ali z jabolčnim kisom, pri čemer pa morate upoštevati, da bo tinktura tako manj obstojna. Če pri roki nimate kuhinjskega mešalnika, zelišča nasekljajte na čim manjše koščke.

Zelišča oziroma zeliščno mešanico stresite v predhodno očiščen in posušen steklen kozarec. Dodajte preostanek alkohola ali glicerina/kisa (če boste uporabljali glicerin, ga najprej razredčite z vodo, in sicer v razmerju 1 : 1, če se odločite za kis, pa vam svetujemo, da ga pred uporabo rahlo segrejete, saj bo to pospešilo izločanje koristnih snovi iz zelišč). Zelišča naj bodo povsem prekrita.

Kozarec zaprite s tesno prilegajočim se pokrovčkom in ga za 4–6 tednov pustite na toplem mestu. Dlje ko čakate, močnejša bo tinktura. Dobro je, da kozarec občasno pretresete, da zelišča ne bodo preveč stlačena na dnu.

Na koncu mešanico precedite. Zelišča zavrzite, tinkturo pa prelijte v čisto stekleničko. Priporočamo uporabo stekleničke s kapalko, saj bo to olajšalo doziranje. Tinkturo shranjujte v temnem, hladnem prostoru, kjer lahko počaka zelo dolgo.

Pred uporabo tinkturo pretresite. Nato zmešajte nekaj kapljic tinkture z manjšo količino vode, čaja ali soka in mešanico popijte.

Zelišča za prostato

Dodatni nasveti za zdravo prostato

Redno uživanje živil, bogatih z likopenom

Likopen je naravno barvilo, obenem pa zelo močan antioksidant. Največ likopena vsebuje paradižnik, najdemo pa ga lahko tudi v živilih, kot so lubenica, rdeča paprika, marelice in rdeče zelje. Raziskovalci so odkrili, da lahko redno uživanje živil, bogatih z likopenom, zmanjša tveganje za raka prostate. Bolj zrel ko je paradižnik, več likopena vsebuje. Obenem pa upoštevajte, da telo likopen lažje izkoristi, če so paradižniki pred zaužitjem toplotno obdelani. Pogosto slišimo, da lahko toplota uniči precej koristnih snovi, zato je najbolje uživati presno sadje in zelenjavo, vendar je likopen ena izmed izjem.

Kakovostno prehransko dopolnilo s cinkom

S staranjem se količina testosterona v telesu pri moških postopoma zmanjšuje, vzporedno pa se povečuje količina estrogena. To lahko zavre absorpcijo cinka in privede do pomanjkanja tega pomembnega minerala. Ena od posledic pomanjkanja cinka je večja verjetnost za raka prostate in benigno hiperplazijo prostate, posebno pri moških, starejših od 50 let. Povečanje vnosa cinka lahko zavre izločanje dihidrotestosterona, ki velja za glavnega krivca za debelitev oziroma benigno hiperplazijo prostate.

Izogibanje rdečemu mesu

Pogosto uživanje rdečega in/ali močno procesiranega mesa povečuje tveganje za raka prostate. Tako je pametno omejiti vnos živil, ki spadajo v to skupino. Eden izmed glavnih krivcev za negativen vpliv naj bi bili t. i. heterociklični amini, ki nastajajo med toplotno obdelavo mesa, posebno če je temperatura zelo visoka (na primer med cvrtjem). Gre za mutagene snovi s karcenogenim potencialom, ki ne povečujejo samo tveganja za raka prostate, ampak tudi za druge vrste rakavih obolenj (rak črevesja, rak danke, rak želodca, rak trebušne slinavke itn.).

Omejitev vnosa nasičenih maščob

Mesni izdelki so lahko problematični tudi zaradi velike količine nasičenih maščob. Odkrita je bila povezava med pogostim uživanjem hrane, bogate z nasičenimi maščobami, in rakom prostate. Pri tem upoštevajte, da meso ni edini vir nasičenih maščob. Večjo količino maščob, ki spadajo v to skupino, lahko običajno najdemo tudi v izdelkih, kot sta sir in maslo.

Redna telesna aktivnost

Odkrita je bila korelacija med gibanjem in tveganjem za benigno hiperplazijo prostate. Gre za obratnosorazmerno korelacijo, kar pomeni, da je pri tistih moških, ki se gibajo največ, verjetnost za debelitev prostate najmanjša. Redno gibanje je obenem povezano z zmanjšanim tveganjem za erektilno disfunkcijo.

To so astro znamenja, ki težko sklepajo prijateljstva

Karmen Jordan
-
0
To so astro znamenja, ki težko sklepajo prijateljstva

Ali zelo težko sklepate nova prijateljstva? Se vam zdi, da je pri drugih ta proces precej bolj naraven? Morda zavidate tistim, ki imajo ogromno prijateljev, medtem ko ste sami pogosto osamljeni?

Naj vas najprej malce pomirimo: sklepanje novih prijateljstev za večino ljudi ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled, posebno v odrasli dobi. Vendar pa je po drugi strani treba priznati, da imajo nekateri pri tem posebno veliko težav. Za to niso nujno krivi sami. V ozadju je lahko namreč specifičen spoj osebnostnih lastnosti, ki je vsaj deloma pogojen tudi z astrološkim znamenjem. Astrologi tako opažajo, da se nad tem, da nimajo pravih prijateljev, nadpovprečno pogosto pritožujejo predstavniki treh znamenj. Katera znamenja so to, vam razkrijemo v nadaljevanju. Še pred tem pa še malce spodbude: čeprav drži, da vam lahko vaše astrološko znamenje otežuje sklepanje novih prijateljstev, to ne pomeni, da se morate preprosto sprijazniti z usodo. Ko boste ugotovili in ozavestili, katere so vaše glavne omejitve, boste lahko k spletanju novih prijateljskih vezi pristopili bolj proaktivno.

Kozorog

V povezavi s kozorogi se pogosto omenja beseda ambicioznost. Običajno gre za ljudi, ki dobro vedo, česa si želijo, in ki so se na račun tega, da dosežejo svoje karierne cilje, pripravljeni odpovedati marsičemu – da, prav ste uganili, tudi prijateljem. Ker so zelo zaposleni, kozorogi večino časa niti ne pogrešajo družbe, toda ko imajo na voljo malce več prostega časa, hitro ugotovijo, kako dragocena so lahko prijateljstva. Kozorogi se zaradi svoje ambicioznosti sicer zelo dobro znajdejo v družbi, vendar to velja predvsem za poslovne sestanke, konference ipd. Po drugi strani so med neformalnimi druženji nemalokrat precej izgubljeni. Neznance poskušajo pogosto očarati s svojimi dosežki, zato prvi vtis običajno ni najboljši. Drugim ljudem se zdijo kozorogi običajno precej arogantni oziroma osredotočeni izključno nase. Če ste po horoskopu kozorog in če ugotavljate, da vam manjka prijateljev, se poskušajte v prihodnje izogibati čezmernemu govorjenju o sebi. Med pogovori pokažite iskreno zanimanje za sogovornika. Obenem je pomembno, da razmislite o ustreznejšem razmerju med delom in prostim časom. Če večino časa posvečate delu, ni presenetljivo, da imate težave pri spoznavanju novih prijateljev.

Devica

Device so zelo analitične in precizne. Opazijo lahko tudi detajle, ki jih drugih spregledajo, zato se odlično znajdejo v kriznih situacijah. Hitro najdejo rešitev za težave, ki se zdijo večini nerešljive. Vendar pa jih lahko žal prav analitičnost ovira pri sklepanju novih prijateljstev. Device so do ljudi zelo zadržane. Po eni strani so lahko sicer zelo vljudne, vendar potrebujejo za to, da se odprejo in pokažejo svojo ranljivo, čustveno plat, precej časa. Ogromno energije namenijo analizi ljudi, ki jih srečujejo. Tako precej hitro najdejo napake in že vnaprej blokirajo možnost prijateljstva, preden te ljudi zares spoznajo. Za device, ki si želijo novih prijateljev, je zato dobro, da občasno izklopijo analitično plat in se naučijo bolj zaupati svoji intuiciji. Ljudje nismo samo seštevek svojih napak, ampak kompleksna celota.

Vodnar

Vodnarji veljajo za največje ekscentrike med vsemi astrološkimi znamenji. Gre za ljudi, ki vedno razmišljajo s svojo glavo – pogosto tudi na lastno škodo. Njihov način razmišljanja je tako poseben, da jih drugi pogosto ne razumejo zares. Nemalokrat jih dojemajo celo kot čudake, zaradi česar so vodnarji pogosto osamljeni. Vendar pa rešitev v tem primeru ni v prilagoditvi. Če začnete posnemati obnašanje drugih ljudi, boste sicer lažje našli nove prijatelje, vendar ta prijateljstva ne bodo zares izpopolnjujoča, saj vas bo vseskozi spremljal občutek, da morate skrivati svoj pravi jaz. Tako je precej pametneje, da daste prednost kvaliteti pred kvantiteto. Poiščite ljudi, ki so vam podobni – po možnosti druge vodnarje, saj lahko samo oni v polnosti razumejo, kako deluje vaš um.

Mikrovrtnarjenje ali vaše stanovanje je lahko vrt

Karmen Jordan
-
0
Mikrovrtnarjenje ali vaše stanovanje je lahko vrt

Življenje v mestu ima po eni strani ogromno prednosti, vendar pa tudi nemalo slabosti. Ena od največjih slabosti je nedvomno pomanjkanje prostora za vrt. Ljudje, ki živijo v mestih, tako težje dostopajo do doma pridelane zelenjave, ki je vzgojena karseda ekološko, brez nepotrebne uporabe snovi, ki lahko ogrozijo zdravje in okolje. Poleg tega pa ne morejo užiti drugih prednosti, ki jih prinaša vrtnarjenje (kot je znano, gre za dejavnost, ki lahko zelo uspešno omisli negativen vpliv stresa in ki poskrbi za izboljšanje razpoloženja, obenem pa lahko vrtnarjenje pomaga celo pri težavah, kot je povišan krvni tlak).

Zaradi naštetih in številnih dodatnih pozitivnih učinkov vrtnarjenja se je začel med prebivalci večjih mest v zadnjih letih širiti zanimiv trend. Gre za t. i. mikrovrtnarjenje, ki je odlična kompromisna rešitev za vse, ki živite v stanovanjih in nimate svojega vrta.

Kaj je mikrovrtnarjenje?

Osnovna ideja, na kateri temelji mikrovrtnarjenje, je zelo preprosta: čim bolje izkoristiti razpoložljivi prostor, tudi če gre za prostor, ki se na prvi pogled ne zdi najprimernejši za gojenje zelenjave. Stanovanje se tako preobrazi v mikrovrt, ne da bi to negativno vplivalo na kakovost bivanja.

Namesto da imate na policah rože ali klasične sobne rastline, jih zamenjate z vrstami, ki lahko obrodijo užiten pridelek. Za mikrovrtnarjenje so seveda zelo primerni tudi balkoni, nekaj rastlin pa si lahko omislite tudi na okenskih policah.

Z mikrovrtnarjenjem lahko ozelenite svoje stanovanje, ki bo tako prijetnejše za bivanje, saj je znano, da bližina zelenja oziroma narave pozitivno vpliva na počutje in duševno zdravje. Nato pa boste lahko svojemu telesu zagotovili bogastvo hranilnih snovi, ki so v tolikšni količini običajno prisotne samo v doma pridelani zelenjavi.

Vrt v stanovanju

Dodatni pozitivni učinki mikrovrtnarjenja na duševno zdravje

Mikrovrtnarjenje vam pomaga vzpostaviti rutino, saj je za vzgojo pridelka potrebna konsistentnost. Različne vsakodnevne rutine poskrbijo za občutek predvidljivosti, varnosti in nadzora, kar je izjemno koristno za duševno zdravje.

Poleg tega lahko mikrovrtnarjenje poskrbi za občutek samozadostnosti. Tudi če pridelka ni veliko, veste, da ste ga pridelali sami in da ste s tem pridobili koristne izkušnje, ki bi jih lahko uporabili tudi pri skrbi za »pravi vrt«.

Nato pa je tu še preusmeritev pozornosti k tistemu, kar je okoli vas. Pogosto se izgubljamo v svojih mislih, čeprav se globoko v sebi zavedamo, da težav ne bomo mogli razrešiti zgolj z razmišljanjem, ki nemalokrat preraste v neproduktivne ruminacije. Če boste odgovorni za rastline, boste morali vsaj del časa, ki bi ga sicer posvetili premlevanju, nameniti skrbi za te rastline. Postopoma boste opažali, da se počutite precej bolje, če ste aktivni in če energijo usmerjate navzven, namesto da bi se kopičila v vas. To lekcijo pa boste lahko nato aplicirali tudi na druge situacije.

Kako začeti?

Za mikrovrtnarjenje ne potrebujete ogromno opreme. Bistvena je predvsem kakovostna, s hranili bogata zemlja. Vsekakor je vredno, da vložite malce več denarja v zemljo, ki je resnično primerna za posamezne rastline, saj bo pridelek tako precej kakovostnejši, kar pomeni, da boste resnično optimalno izkoristili razpoložljivi prostor. Kakovostna prst pa lahko obenem zmanjša nevarnost za bolezni, ki bi lahko ogrozile rastline.

Če boste uporabljali semena, pazite, da pri količini ne boste pretiravali. Tu je pogosto smiselno upoštevati načelo »manj je več«. Če so semena v zemlji razporejena preveč na gosto, lahko pride do natrpanosti. Posamezna rastlina tako ne more doseči svojega potenciala, obenem pa se lahko začne tako razmnoževati pepelnasta plesen. Učinek je tako nasproten od želenega: namesto da bi dobili več zelenjave, lahko ostanete brez pridelka.

Dobra rešitev za optimalen izkoristek prostora pri mikrovrtnarjenju so lahko tudi t. i. vertikalni vrtovi, s katerimi je mogoče na relativno majhni površini vzgojiti zelo veliko pridelka. Za vertikalne vrtove je seveda potrebna ustrezna nosilna konstrukcija, ki pa je lahko precej preprosta.

Rastline bodo seveda potrebovale tudi redno zalivanje. Poraba vode bo sicer precej manjša kot pri klasičnih vrtovih, vendar je tudi tu smiselno, da poskušate izkoristiti brezplačne, naravne vire – na primer tako, da zbirate vodo, ki ste jo uporabljali pri kuhanju, deževnico ipd.

Vzgoja zelenjave v stanovanju

Katere rastline izbrati?

Izbira rastlin je seveda odvisna od razpoložljivega prostora, opreme in količine svetlobe v stanovanju. Če v vašem stanovanju ni veliko mest, kjer bi bile lahko rastline neposredno izpostavljene sončni svetlobi, je smiselno izbrati malce manjše rastline ali takšne, ki za uspevanje ne potrebujejo veliko svetlobe.

Začnete lahko z zelišči, kot so bazilika, timijan in žajbelj, in s t. i. mikrozelenjem (vodna kreša ipd.). Nato postopoma dodajajte še druge vrste, na primer mlado špinačo, vodno krešo, mini korenje, različne vrste solate, blitvo, rukolo in češnjev paradižnik.

Če nimate veliko izkušenj z vrtnarjenjem, priporočamo, da pri vsaki novi vrsti, ki jo želite dodati, raziščete, kakšne pogoje potrebuje za optimalno uspevanje. Nato razmislite, ali je vaše stanovanje resnično primerno za to rastlino in ali lahko z manjšimi prilagoditvami ustvarite primerno okolje za uspevanje vrste, ki bi jo želeli vključiti v svoj mikrovrt.

Ne kupujte, če lahko reciklirate …

Izognite se pogosti napaki tistih, ki se odločijo za nov hobi. V mislih imamo kupovanje drage opreme. Ne le da ta odločitev ni racionalna z vidika stroškov, posebno ker ljudje hobije, nad katerimi so sprva navdušeni, nemalokrat precej hitro opustijo, ampak je škodljiva tudi za okolje.

Bodite kreativni in v svojem stanovanju ali v kleti poiščite navidezno neuporabne, odslužene predmete, ki jih je mogoče predelati v »lonce« in nosilne konstrukcije za vaš urbani mikrovrt. Z recikliranjem oziroma t. i. večvrednostnim recikliranjem/nadcikliranjem lahko dobite čudovite, popolnoma unikatne predmete. Vaš mikrovrt bo tako precej lepši in bolj naraven, kot če bi uporabili generične, v trgovini kupljene lonce. Predelate lahko stara vedra, lonce za kuhanje, odslužen kuhinjski lijak, lesene palete, stare avtomobilske gume, odsluženo obutev ipd. Naj bo vaš mikrovrt resnično nekaj posebnega – miren, z naravo uglašen kotiček sredi mestnega hrupa, naglice in ponorelega potrošništva.

Depresija med mamami, ki ostanejo doma z otroki

Karmen Jordan
-
0
Depresija med mamami, ki ostanejo doma z otroki

Odločitev, da ostanete doma z otroki, ima lahko veliko prednosti, vendar se morate po drugi strani zavedati tudi določenih nevarnosti. Ena izmed njih je povečano tveganje za depresijo.

To nikakor ne pomeni, da se morate tej ideji odpovedati. Pomembno je predvsem to, da ozavestite tveganje in znate pravočasno prepoznati simptome depresije. Hkrati pa je zelo priporočljivo, da s preventivnimi ukrepi zmanjšate tveganje za tovrstne težave.

Opozorilni znaki, na katere morate biti pozorni

Depresija pogosto vpliva na apetit (izguba apetita ali prenajedanje). Pojavijo se lahko tudi težave s spanjem (nespečnost ali zelo dolgi cikli spanja, po katerih se zbujate utrujeni). Med pogoste znake depresije spada tudi pomanjkanje energije in motivacije. Mame, ki ostanejo doma z otroki, se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, ki so povezani z občutki, da bi morale biti popolne mame. Včasih se lahko depresija kaže tudi v izbruhih jeze. Pojavi se lahko tudi obžalovanje, povezano z odločitvijo za otroke, kar lahko okrepi občutke krivde. V skrajnih primerih pa lahko depresija privede tudi do samopoškodovalnega vedenja in samomorilnih misli. Če pri sebi ali pri nekom, ki vam je blizu, opažate naštete simptome, je nujno, da čim prej poiščete pomoč.

Nasveti za preprečevanje depresije med mamami, ki ostanejo doma

Ukrepanje seveda ni smiselno samo takrat, ko so težave že zelo resne. Mame, ki ostanejo doma z otroki, bi se morale že od samega začetka zavedati povečanega tveganja za depresijo in s preventivnimi ukrepi zmanjšati nevarnost za to, da tovrstne težave doletijo tudi njih. Tako bodo lahko v polnosti izkoristile čas z otroki.

Upoštevajte, da potrebujete tudi družbo odraslih

Druženje z otroki je lahko zelo izpopolnjujoče, vendar ne more povsem nadomestiti družbe odraslih. Pomembno je, da svoje identitete ne zreducirate samo na vlogo mame, saj se s tem poveča tveganje za depresijo. Obudite stara prijateljstva ali poiščite nove prijatelje – morda med mamami, ki so se prav tako odločile, da ostanejo doma z otroki.

Otresite se občutkov krivde in perfekcionizma

Pritisk na starše – posebno na mame – je danes ogromen. Pogosto smo obkroženi z idiličnimi podobami starševstva, ki prikrivajo temnejšo plat. Mame, ki ostanejo doma z otroki, se posebno pogosto spopadajo z občutki krivde, saj se jim zdi, da bi morale za svoje otroke narediti še več. Neskladje med realnostjo in ideali lahko prispeva k depresiji, zato je pomembno, da ozavestite, da popoln starš ne obstaja. Vsi starši se spopadajo z ovirami in težkimi dnevi, zato bodite prizanesljivi do sebe in se redno opominjajte, da popolnost ni dosegljiva.

Poskrbite za dovolj gibanja na svežem zraku

Kombinacija svežega zraka, zelenja, sončne svetlobe in telesne aktivnosti poskrbi za hitro izboljšanje razpoloženja, več energije in zmanjšanje tveganja za depresijo. Redno gibanje na svežem zraku bo koristilo tako vam kot vašim otrokom, zato je vsekakor priporočljivo, da čim več časa preživite zunaj.

Vzemite si »dopust«

O mamah, ki ostanejo doma z otroki, se pogosto govori kot o osebah, ki »ne delajo«. Vendar je resnica diametralno nasprotna. Njihov delavnik je praktično neprekinjen – 24 ur na dan, 7 dni v tednu, vse dni v letu. Bolniška in dopust zanje ne obstajata. Tako ni presenetljivo, da lahko tovrsten tempo hitro privede do izgorelosti in/ali do depresije. Tudi če ne hodite v službo v klasičnem pomenu besede, je zato zelo pomembno, da si občasno vzamete »dopust«, torej čas, ki bo namenjen samo vam in ko skrb za otroke ne bo vaša odgovornost.

Olajšajte si pripravo obrokov

Priporočamo vam, da daste prednost zdravim obrokom, primernim za zamrzovanje. Skuhajte večjo količino posameznih jedi in del zamrznite. Tako boste imeli vedno pri roki zdrav obrok, ne da bi bilo potrebno vsakodnevno kuhanje. To vam lahko prihrani precej časa in energije. Obenem pa se zmanjša nevarnost za to, da bi vi in vaši otroci prepogosto posegali po nezdravih prigrizkih.

Ne skrivajte svojega počutja

Žalost, utrujenost, naveličanost in podobni občutki niso nekaj, česar bi se morali sramovati. Bolj ko skrivate, da vam je težko, težje vam postaja. Bodite odkriti ter s svojimi bližnjimi in/ali s terapevtom spregovorite o tem, kar doživljate. Že ubeseditev občutij lahko poskrbi za precejšnje olajšanje. Obenem pa to omogoča, da vam vaša podporna mreža priskoči na pomoč. Dokler vaši bližnji ne vedo, kaj se v resnici dogaja z vami, vam namreč težko pomagajo.

Ganglionske ciste: Naravne rešitve in pomoč

Karmen Jordan
-
0
Ganglionske ciste: Naravne rešitve in pomoč

Ganglionske ciste so drobne podkožne bulice, napolnjene s tekočino. Najpogosteje se pojavljajo v bližini sklepov. Gre za nenevarne tvorbe, ki pa lahko povzročajo rahlo bolečino in neprijeten občutek.

Kaj so ganglionske ciste?

Ganglionske ciste so ena izmed najpogostejših izrastkov na rokah in zapestjih, čeprav se lahko pojavijo tudi na drugih delih telesa. Te benigni izrastki, polni tekočine, so večinoma neškodljivi, lahko pa povzročajo tudi nelagodje in bolečino, odvisno od njihove lokacije in velikosti.

Ganglionska cista je okrogla ali ovalna vrečka, napolnjena s prozorno ali rumenkasto viskozno tekočino, ki se običajno nahaja v bližini sklepov ali tetiv, najpogosteje na zapestju ali roki. Nastanejo lahko tudi na stopalih, gležnjih in prstih. Velikost cist se lahko razlikuje – nekatere so komaj opazne, druge pa lahko dosežejo velikost žogice za golf.

Praviloma ganglionske ciste izginejo same od sebe, vendar lahko ta proces nekoliko pospešite z naravnimi pripravki. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj najučinkovitejših možnosti oziroma pripravkov za odstranjevanje ganglionskih cist in/ali za ublažitev vnetja ter bolečine.

Simptomi in prepoznavanje

Čeprav so ganglionske ciste pogosto neboleče, lahko pritiskajo na okoliške živce, kar povzroča bolečino, šibkost ali otrplost v prizadetem območju. Nekatere ciste so vidne pod kožo kot mehke izbokline, medtem ko so druge manj opazne. Simptomi se lahko poslabšajo pri določenih aktivnostih, ki povečajo pritisk na cisto, kot je intenzivno tipkanje ali športne aktivnosti.

Naravna pomoč in rešitve

Diagnoza ganglionske ciste običajno vključuje fizični pregled in lahko tudi slikovne preiskave. V mnogih primerih ciste ne potrebujejo zdravljenja, še posebej, če ne povzročajo bolečin ali drugih simptomov. Obstajajo pa tudi različne naravne možnosti pomoči pri tej težavi.

Gel aloe vere

Gel, ki se skriva v listih aloe vere, ni uporaben samo za nego opeklin. Med drugim lahko pomaga tudi pri ganglionskih cistah. Gel učinkuje protivnetno in protibolečinsko, obenem pa ga odlikuje tudi protimikrobno delovanje. Tako lahko zmanjša tveganje za okužbe na območju ganglionske ciste. Najbolje je uporabiti svež gel iz lista, če pri roki nimate aloe vere, pa si lahko seveda pomagate tudi s kupljenim gelom (pri tem pazite, da boste izbrali 100-odstotni gel brez dodatkov). Gel preprosto nanesite na območje, na katerem so se pojavile ganglionske ciste, in počakajte približno 15–20 minut. Postopek lahko ponovite večkrat dnevno.

Ganglionske ciste

Topel obkladek

Toplota poskrbi za pospešitev prekrvavitve in hitro izsuševanje ganglionske ciste: tekočina odteče, kar ublaži vnetje. Uporabite lahko kar čisto brisačo, ki jo najprej zmočite z vročo vodo, nato pa jo ožemite in za približno 10 minut ovijte okoli predela, na katerem ste zaznali ganglionske ciste.

Eterično olje čajevca

Eterično olje čajevca učinkuje antiseptično, obenem pa je bogato z antioksidanti. Tako lahko poskrbi za ublažitev vnetja in za zaščito pred sekundarnimi infekcijami. Prizadeto območje dvakrat dnevno zmasirajte s kokosovim oljem, ki ste mu dodali nekaj kapljic eteričnega olja čajevca.

Ingverjev čaj

V ingverju se skriva izjemno učinkovita protivnetna snov gingerol, ki obenem spada med močne antioksidante. Poleg ingverjevih pripravkov za zunanjo uporabo je pri spopadanju z ganglionskimi cistami zelo koristno tudi pitje ingverjevega čaja. Gingerol lahko poskrbi celo za blokado signalov za bolečino, in sicer tako, da zavira delovanje encima, imenovanega ciklooksigenaza 2 (COX-2).

Pasta iz kurkume

Za hitrejšo odpravo ganglionskih cist ter za ublažitev bolečine in vnetja lahko poskrbi tudi kurkumina pasta, ki jo pripravite tako, da kurkumo zmešate z manjšo količino vode. Za blagodejne učinke je zaslužen kurkumin, ki zavira delovanje encimov, vpletenih v vnetni odziv.

Kopel z grenko soljo

Grenka sol je drugo ime za magnezijev sulfat, kar pomeni, da gre za sol, ki je odličen vir magnezija. Tudi magnezij lahko pomaga pri blaženju bolečine in vnetja, zato so kopeli z dodatkom grenke soli odlična naravna pomoč pri spopadanju z ganglionskimi cisti. Če nimate časa za kopel, lahko zmešate 250 mililitrov vode in nekaj žlic grenke soli, nato pa v mešanico potopite košček bombažne vate, ki ga za približno 15–20 minut položite na prizadeto območje.

Eterično olje kadilne bosvelije

Podobno kot eterično olje čajevca je tudi eterično olje kadilne bosvelije bogato z antioksidanti, obenem pa ga odlikuje protivnetno delovanje. Tako lahko pomaga »skrčiti« ganglionske ciste. Potrebujete 1 žličko kokosovega olja, ki mu dodajte 2–3 kapljice eteričnega olja kadilne bosvelije. Mešanico nato nanesite na območje, na katerem ste zaznali ganglionsko cisto.

Jabolčni kis

Jabolčni kis vsebuje ocetno, mlečno in jabolčno kisline. Vse tri kisline se lahko pohvalijo s protivnetnim učinkovanjem. Jabolčni kis lahko zato ublaži otekanje in bolečino, ki sta povezana z ganglionskimi cistami. Zmešajte žlico vode in nekaj kapljic jabolčnega kisa. V mešanico nato pomočite košček vate, ki ga položite nad cisto. Vato lahko nato fiksirate z obližem in pustite, da jabolčni kis učinkuje čez noč. Ponavljajte vsak večer, dokler ganglionska cista ne izgine.

10 idej za uporabo grenke soli

Karmen Jordan
-
0
10 idej za uporabo grenke soli

Molekulska zgradba grenke soli se kljub temu, da gre v obeh primerih za sol, bistveno razlikuje od zgradbe kuhinjske soli. Kot verjetno veste, je sol, ki jo običajno uporabljamo v kuhinji, pravzaprav natrijev klorid, medtem ko se izraz grenka sol nanaša na magnezijev sulfat. Gre za mineralno spojino, ki je bila odkrita v 17. stoletju, in sicer z destilacijo vode iz izvira v Epsomu, ki leži nedaleč od Londona. Tako se grenka sol v angleščini imenuje »Epsom salt«.

Grenka sol je vsestransko uporabna – v gospodinjstvu, na vrtu, v lepotni rutini in za lajšanje različnih težav, povezanih z zdravjem.

Ublažitev bolečin v mišicah in sklepih

Tople kopeli z grenko soljo lahko poskrbijo za hitro ublažitev bolečin v mišicah in sklepih. Koristne so lahko po intenzivnejših telesnih naporih, pa tudi pri kroničnih težavah, kot je artritis. Poleg tega lahko kopeli z grenko soljo pomagajo pri trebušnih krčih in celo pri glavobolih.

Pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja

Grenka sol lahko spodbudi nastajanje inzulina, obenem pa pripomore k temu, da celice inzulin lažje izkoristijo. Posledično lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in pri zmanjševanju tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.

Preprosto odstranjevanje trščic

Če se vam v kožo zatakne trščica oziroma droben košček lesa, lahko težavo hitro rešite s pomočjo grenke soli. Roko/nogo preprosto potopite v vročo vodo, ki ste ji dodali grenko sol. Počakajte nekaj minut. Koža se bo tako zmehčala, zato boste trščico odstranili z lahkoto. Grenka sol pa bo obenem ublažila tudi vnetje okoli ranice.

Grenka sol proti glivicam na nohtih

Pomoč pri glivičnih okužbah stopal in nohtov

Grenka sol se lahko pohvali s protiglivičnim učinkovanjem. Kopeli z dodatkom grenke soli so zato odlična naravna pomoč pri težavah, kot so glivične okužbe stopal in glivične okužbe nohtov. Grenka sol pomaga pri uničevanju glivic, obenem pa ublaži srbečico in pekoč občutek ter spodbudi celjenje kože oziroma obnovo nohta.

Čiščenje/piling kože na obrazu

Zamašene pore na obrazu so lahko s pomočjo grenke soli le še neprijeten spomin. Grenka sol se lahko obenem uporabi za naravni piling kože, kar pomeni, da bo poskrbela za odstranjevanje odmrlih kožnih celic. Poleg tega pa poskrbi za odstranitev odvečne maščobe, zato je lahko posebno koristna za nego kože, nagnjene k čemernemu maščenju.

Če želite svoji koži privoščiti piling, jo najprej navlažite, nato pa jo nežno zdrgnite z grenko soljo. Za vsakodnevno čiščenje kože lahko izdelku, ki ga uporabljate običajno, dodate manjšo količino grenke soli. Grenko sol pa lahko uporabite tudi za izdelavo naravne maske za kožo. Najprej vzemite zrel paradižnik in ga nasekljajte na zelo drobne koščke. Nato mu dodajte 1 žličko gela aloe vere, 1 žličko grenke soli in nekaj kapljic eteričnega olja timijana. Masko nanesite na obraz in počakajte 15 minut. Na koncu jo odstranite z mlačno vodo.

Pomoč pri putiki

Putika običajno najbolj prizadene palec na nogi. Namakanje stopala v vroči vodi, ki ste ji dodali grenko sol, lahko poskrbi vsaj za začasno olajšanje. Koža hitro absorbira magnezijev sulfat, kar poskrbi za ublažitev vnetja in bolečine.

Čiščenje lasišča

Kljub rednemu umivanju las se lahko na lasišču nakopičijo ostanki izdelkov za oblikovanje las, umazanije, maščobe itn. Za resnično temeljito čiščenje lasišča priporočamo, da zmešate 4 litre vode, 250 mililitrov limoninega soka in 300 gramov grenke soli. Mešanico pokrijte in jo pustite stati 24 ur. Nato jo prelijte po laseh in lasišču ter počakajte 15–20 minut. Na koncu si lase umijte kot običajno.

Odprava zaprtja

Magnezijev sulfat je odlično naravno odvajalo. Če vas muči zaprtje, 1 žličko grenke soli vmešajte v 250 mililitrov tople vode in napitek popijte. Pri tem upoštevajte, da napitka ni priporočljivo uživati več kot enkrat dnevno.

Naravno gnojilo za rastline

Grenka sol je zelo uporabna tudi na vrtu. Gre za odlično naravno gnojilo, ki spodbudi rast rastlin, saj jih oskrbi s pomembnimi hranilnimi snovmi, poleg tega pa lahko pomaga tudi pri zaščiti rastlin pred škodljivci.

Povečanje volumna las

Grenko sol lahko dodate tudi svojemu balzamu za lase, ki ga nato pustite učinkovati približno 15–20 minut. To bo poskrbelo za rahlo valovite lase oziroma za več volumna.

 

1...242243244...1.152Stran 243 od 1.152