Žajbelj – zdravilna rastlina z bogato zgodovino

Žajbelj se resnično ponaša s številnimi koristnimi lastnostmi za zdravje. Grgranje žajblja pri vnetnih procesih v ustni votlini in grlu poznamo praktično vsi. Deluje kot stimulans, blago odvajalo, deluje protivnetno, protimikrobno, poleg tega pa tudi spodbuja tek.

Nabiranje in uporaba žajblja

Za Rimljane je bil žajbelj sveta rastlina, njegovo nabiranje pa povezano s številnimi obredi. Grki so žajbelj uporabljali pri kačjih ugrizih. Ta rastlina ima v ljudskem zdravilstvu zares bogato zgodovino.

Žajbelj ima pekoč okus, na zahodu pa ga v glavnem uporabljajo kot začimbo, na primer pri pripravi nadevane perutnine in različnih omak. Nemci ga uporabljajo za začinjanje klobas. Drugače lahko žajbelj uporabljamo tudi v priloga iz divjega ali rjavega riža, ječmena in leče, z njim pa odlično poživimo tudi omake in mineštre.

Najboljši je sveži žajbelj

Če je le mogoče, izberimo svežo rastlino, saj ima izrazitejši okus od posušenega žajblja. Kožajbelj nabiramo, sveže liste shranjujemo tako, da jih previdno zavijemo v vlažno papirnato brisačo in položimo v plastično vrečko. Žajbelj hranimo v hladilniku, kjer se bo ohranil nekaj dni. Posušene žajbljeve liste pa shranjujemo v tesno zaprtem kozarcu v hladnem, temnem in suhem prostoru – tako shranjen žajbelj naj bi se ohranil približno šest mesecev. Sicer je žajbelj dober vir vitamina K, vsebuje pa tudi številne zdravju koristne rastlinske snovi, vključno s fenoli in flavonoidi.

Izvleček žajblja ima zelo močno antioksidantno delovanje. Učinkovito deluje proti pogostim patogenim mikrobom, kot so salmonela, šigela in stagfilokok. Z izvlečkom žajblja prav tako izboljšamo zmožnosti pomnjenja.

Žajbelj, naravni blažilec težav

Žajbelj je mnogostransko uporabna zdravilna in začimbna rastlina. Žajbljev čaj zdravi vnetja dlesni, ustne votline in žrela, pomirja, omejuje potenje in ugodno vpliva na želodec in črevesje. Eterično olje razkužuje in lajša krče, čreslovina povečuje učinek proti driskam.

Sestavine njegovega eteričnega olja delujejo proti bakterijam, glivicam in virusom, je odlično razkužilo za vnetje v ustni votlini. Blagodejni vplivi žajblja so znani tudi pri prehladnih obolenjih, saj pomaga premagovati težave dihalnih poti. Za dezinfekcijo grgramo rahlo mlačen čaj.

V ljudski medicini je žajbelj znan po tem, da blaži krče in zapira; zaradi teh lastnostih se uporablja tudi pri menstrualnih težavah, pri močnem potenju, pretiranem izločanju sline, pri krvavitvah iz dlesni. Odlično deluje tudi na ženske genitalije, saj krepi maternico in ureja menstruacijo. Je ena izmed redkih rastlin, ki imitirajo delovanje estrogena. Laična medicina ga uporablja tudi za blaženje težav v klimakteriju, saj njegove sestavine spodbujajo izločanje estrogena; ugodno vpliva tudi na vročinske valove v menopavzi, ki jih veliko žensk zelo težko prenaša. Žajbelj ohranja vitalnost spolnih organov in ob rednem pitju odličnega čaja lahko »odloži« prezgodnjo menopavzo.

Veliko ljudi ima težave z močnim potenjem dlani in nog; tudi pri tem pomaga žajbelj s svojimi nežnimi listi oziroma čajem. Zaradi vsebnosti čreslovine in grenčine žajbelj spodbuja delovanje žolča in jeter oziroma spodbuja prebavo mastne hrane. Zato nutricionisti radi priporočajo mastne jedi pripravljene z žajbljem.

Popoldanski žajbljev čaj

Že v 16. stoletju je bila znana angleška navada pitja čaja ob petih popoldan, vendar so pili predvsem žajbljev čaj! Šele pozneje, ob odkrivanju novega sveta, so začeli uporabljati čaje iz Indije in Kitajske, bogate s teinom. Žajbljev čaj, ki krepi vitalnost, so vztrajno začeli izpodrivati čaji s teinom/kofeinom, ki pa vitalnost vsak dan po malem zmanjšujejo.

Žajbljevo antioksidantno delovanje

Antioksidanti preprečujejo škodo, ki bi nastala zaradi delovanja prostih radikalov, ki bi sicer lahko poškodovali celična tkiva, sprožili prezgodnji proces staranja in povečali tveganje za rakava in druga obolenja. Prav žajbljev čaj je odličen vir antioksidantov (apigenina, diosmetina in luteolina).

Žajbelj pomaga pri sladkorni bolezni

Žajbelj naj bi pomagal tudi bolnikom s sladkorno boleznijo. Uživanje žajbljevega čaja naj bi vplivalo na vrednost glukoze na tešče, prav tako pa naj bi ga tudi sicer uporabljali za zniževanje vrednosti krvnega sladkorja pri ljudeh, ki so podvrženi tveganju za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Žajbelj za pomoč pri Alzheimerjevi bolezni

Uživanje žajblja naj bi bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo pomagalo pri izboljševanju zmožnosti pomnjenja in procesiranja informacij.

Žajbelj v kulinariki

Žajbelj lahko v kuhinji uporabimo na številne različne načine:

• Drobno nasekljane liste žajblja zmešajte z oljčnim oljem in česnom ter namažite na bruskete.
• Z žajbljem lahko odlično začinite paradižnikovo omako.
• Svež žajbelj lahko uporabite v različnih omletah.
• Z navadnim jogurtom zmešajte žajbljeve liste, papriko, kumare in sladko čebulo – dobili boste osvežujočo solato, ki bo kot nalašč za poletne dni.
• Ko na primer pripravljate ribo ali piščanca v foliji, dajte vanjo še nekaj žajbljevih listov, tako da bo hrana absorbirala aromo tega čudovitega zelišča.
  

Recept: žajbljevo maslo

Iz žajblja lahko pripravite žajbljevo maslo, s katerim boste odlično popestrili marsikateri obrok.

Za pripravo potrebujemo:

• 250 gramov zmehčanega masla
• žlico drobno nasekljanih svežih žajbljevih listov
• 3 žlice drobno nasekljanih svežih listov peteršilja
• 10 grobo nasekljanih (izkoščičenih) zelenih oliv
• 2 drobno nasekljana fileta sardel

Priprava:

1. Zmehčano maslo (najbolje, da ga nekaj časa pustite stati na sobni temperaturi) dajte v veliko skledo, dodajte vse ostale sestavine in dobro premešajte.
2. Masleno mešanico stresite na kos plastične folije, zvaljajte v valj s premerom 5 centimetrov in tesno zavijte.
3. Priprava tega slastnega maslenega namaza vam bo vzela približno 10 minut.

Seveda pa z uporabo žajblja ne smemo pretiravati, saj je v večjih količinah lahko škodljiv za telo, zato se držite priporočenih dnevnih odmerkov.

Žajbelj – gojenje na domačem vrtu

Gojenje žajblja na vrtu toplo priporočamo, ker je odlična začimba in vsestransko uporabno zdravilno zelišče. Lahko ga sejemo, bolje pa ga je razmnoževati z delitvijo. Če spomladi posadimo grmič, ga lahko že v avgustu obiramo. Naslednje leto ni treba tako dolgo čakati, temveč lahko že od pomladi naprej nabiramo mlade poganjke in liste. V zdravilne namene nabiramo mlade liste pred cvetenjem in jih hitro, a previdno posušimo v senci.

Njegovo zdravilno moč so poznali učenjaki, zdravilci in zeliščarji že pred davnimi časi. O njegovi zdravilnosti govori že njegovo ime, saj latinski izraz salvare pomeni zdraviti.

Žajbelj po mnenju strokovnjakov izvira iz vzhodnega Sredozemlja. V svojem zdravilstvu pa so ga uporabljali Perzijci, Egipčani, Stari Grki, Rimljani, Kelti in Kitajci. V antiki je bila njegova vsestranska uporaba tako razširjena, da ga v neki knjigi določeni misleci opisujejo kar na neverjetnih 400 straneh, kar pomeni, da so v tistem času vedeli veliko več o pomenu zdravilnih rastlin, kot pa vemo danes.

Žajbelj večinoma vsebuje eterično olje ‒ v vrtnem žajblju ga je 2,5% (borneol, kampfer, cineol, tujon, pinen, salven, linalol …), čreslovino, grenčino, bioflavonoide in steroide. Na moč in sestavo eteričnega olja vplivajo predvsem sestava tal, toplota in sončna svetloba.

Babičini nasveti

Žajbljev obkladek za oči

250 ml vode zavrite, z njo prelijte 1 žlico žajblja in pustite stati 10 minut. Nato skrbno precedite. V poparek namočite dva kosma vate ali zloženca iz gaze in ju položite na zaprte oči. Tak obkladek mimogrede preprečuje tudi nastajanje gubic!

Žajbelj za odpravljanje bolečin v grlu

Žajbelj je zelo znana zdravilna rastline za grlo. Proti vnetjem uporabljajmo eterična olja in grenčine. Nekaj kapljic 2,5% žajbljevega olja iz lekarne raztopite v malo tople vode in s tem po umivanju zob vsaj dve minuti izpirajte usta.

Je tudi zeliščna obloga proti želodčnim krčem, ki deluje zunanje in sprošča zakrčeno mišičje želodca.

Za pripravo potrebujemo 40 g žajblja, 40 g origana, 40 g pelina, 40 g belega vratiča, 20 g vodne mete, 1 liter vina ali razredčenega kisa.

Zelišča zmešajte in jih dajte v platneno vrečico, ki jo nato 10 minut kuhajte v vinu ali razredčenem kisu. Vrečico ožmite in jo nato čim bolj toplo položite na trebuh.

Čaj iz žajblja, črnega trna in melise

To staro domače zdravilo pomaga pri srbečih kožnih izpuščajih. Vzamemo 20 g cvetov in listov črnega trna, 15 g listov melise, 20 g listov koprive, 10 g listov žajblja, 10 g zeli preslice. Zelišča zmešajte, zavrite vodo. Dve žlici mešanice prelijte z 250 ml vrele vode, pokrijte in pustite stati 10 minut, nato trikrat dnevno popijte po skodelico čaja.

Kopel za stopala z žajbljem in ognjičem

Ta zelišča delujejo antibakterijsko in mirijo zdraženo kožo ožuljenih stopal. Vzemite 30 g žajblja, 30 g ognjiča, 30 g repika, dve žlici jabolčnega kisa, vodo po potrebi. Vodo zavrite, dodajte zelišča in jabolčni kis. Počakajte, da se ohladi in v poparku okopajte stopala. Potem jih zdrgnite z brisačo in namažite z ognjičevo kremo.

Žele iz smrekovih vršičkov

Ta žele spodbuja tek in otrci ga radi jedo. Potrebujete 500 g smrekovih vršičkov, sok ene limone, tri nastrgana jabolka, eno žličko zdrobljenega žajblja, želirni sadni sladkor po potrebi. Smrekove vršičke prelijte z limoninim sokom in dodajte toliko prekuhane vode, da so pokriti. Pustite stati čez noč, potem jih pretlačite skozi cedilo. Izvlečku dodajte jabolka in žajbelj, vse skupaj zavrite in z želirnim sladkorjem vkuhajte v žele. Z njim napolnite kozarce in otroku za zajtrk namažite na kruh.

Parna kopel za obraz

Vlažna toplota parne kopeli odpira pore, olajša izločanje loja in tako prispeva k čiščenju kože. Vzamete pet litrov vode, dva do tri prgišča posušenih listov žajblja ali poprove mete. Vodo zavrite in z njo prelijte zelišča. Z obrazom se sklonite nad lonec, iz katerega se dviga para, pri tem se pokrijte z brisačo, da para ne uhaja. Po 15 minutah z mehko krpo otrite pot in obraz oplaknite s hladno vodo.

Zobna krema z limono, žajbljem in koreniko irisa

Ta zobna krema združuje vse babičino zdravilsko znanje. Limona krepi dlesni in odstranjuje rjave obloge. Žajbelj in cimetovo olje delujeta antiseptično, korenika irisa blaži bolečine; to so nekoč dajali dojenčkom, ko so jim izraščali prvi zobki. Vzemite eno limono, eno žličko listov žajblja, eno žličko zmlete korenike irisa, pol žličke cimetovega olja, eno žlico destilirane vode. Zmečkajte meso limone in ga v skledici zmešajte z nasekljanimi listi žajblja, zmleto koreniko irisa in cimetovim oljem. Potem dodajte toliko vode, da dobite gosto maso. Shranite v kozarec in ga dobro zatesnite.

Žajbljeva ustna voda

Grgranje žajblja namreč razkuži ustno votlino in hkrati zdravi vnetja dlesni. Žajbelj pomaga proti krvavenju dlesni, zdravi in utrjuje načete dlesni. Za ustno vodo potrebujete šest listov žajblja, 500 ml vode in ščepec soli. Žajbelj drobno nasekljajte, zavrite soljeno vodo in z njo prelijte žajbelj, počakajte, da se ohladi, precedite in natočite v stekleničko. Poparek po umivanju zob uporabite za grgranje.

Kopel z žajbljem in oljem čajevca za mastno, nečisto kožo

Žajbelj deluje antiseptično in zdravi nečistoče na koži, njegovo delovanje pa dopolnjuje olje čajevca. Med deluje kot emulgator za olje. Potrebujete en liter vode, 200 g žajbljevih cvetov in listov, štiri kapljice olja čajevca, eno do dve žlici medu. Vodo zavrite in z njo prelijte žajbelj, pustite stati 15 minut, odcedite. Poparek dodajte topli vodi za kopanje. Olje čajevca zmešajte s tekočim medom in prav tako dodajte neposredno v vodo za kopanje.

Začinjen potpuri – prijeten vonj po stanovanju

Za to potrebujete: 100 g cimetove skorje, 30 g suhega pehtrana, 30 g nageljnovih žbic, 30 g lovorovih listov, 100 g suhih listov poprove mete, 30 g suhega žajblja, 60 g cvetov kamilice, 60 g cvetov muškata, 60 g hmelja. Cimet strite v možnarju, dodajte vse ostale začimbe, dobro premešajte in vsebino nasujte na lep dekorativni krožnik, ki ga postavite na poličko v prostoru, kjer bo mešanica poskrbela za prijetno odišavljenje.

Vloženi paradižniki

Paradižnike v sončnem vremenu posušite na soncu, da bodo vloženi še bolj aromatični. Lahko jih pa posušite tudi v pečici. Potrebujete: dva kilograma zrelih, čvrstih majhnih paradižnikov, 250 ml belega vinskega kisa, eno glavico česna, po okusu baziliko, žajbelj, timijan, peteršilj, en liter hladno stiskanega oljčnega olja. Očiščene paradižnike razpolovite, kis zmešajte z 250 ml vode in paradižnike nekoliko namočite v njem. Nato v plasteh zložite v kozarec paradižnike, česen in začimbe, prelijte z oljem in kozarec zaprite.