Sprva je bila samo ideja, da bi se med zimskim odmorom, ko je za dva tedna snela gledališki kostum avtorskega standup kabareta, šla pogreti nekam na toplo. Pripovedi prijateljev so jo prepričale, da bo srečo našla na črni celini in tako je Salome poletela na sanjski otok, o katerem so prepevali že Čuki.
Zanzibar jo je pričakal v najlepši podobi, obsijan z vročim soncem, vmes pa so jo prijetno osvežile dnevne plohe. Vendar so bili ljudje tisti, ki so v njej prebudili občutek, da je v raju. »Še nikoli nisem doživela toliko ekstremnih čustvenih stanj, od evforije, navdušenja, do globoke žalosti in razočaranja. Najprej je sledil pregovorni kulturni šok, saj je tam dol, pri ekvatorju, vse drugače.
Ceste, če temu sploh lahko tako rečem, so bolj podobne slavnemu švicarskemu siru, le da so luknje bistveno večje. Vendar si se primoran privaditi na spremembo standardov, ker te iz kilometra v kilometer preseneti novo spoznanje. Lepota narave te posrka vase, kmalu zatem pa še sam srkaš najbolj slasten naravni sok zrelega manga in ananasa.
Čas se dobesedno ustavi, ko stopiš na peščeno plažo in se zazreš v azurno modrino indijskega oceana. Nič se ne more primerjati s to poezijo prirode, ki te boža in šepeta, da se je vredno posvetiti sebi. Vse se odvija s hitrostjo galapaške želve, skratka diametralno nasprotje našemu pobesnelemu vsakdanu,« podoživlja vtise nepozabne dogodivščine. Ti so jo prevzeli do te mere, da se je še letos pripravljena vrniti. »Poletje bo spet zanzibarsko,« pravi. »Tamkajšnji prebivalci in ljudje s celine, ki pridejo v turistično središče iskati delo, so me prepričali, da sem našla svojo novi dom.
Že dolgo nisem bila deležna takšne dobrodošlice. Domačnost mi je ponudila tudi nastanitev v Slovenski hiši, ki jo je na obrobju vasice Nungwi postavila Vesna Porčić. Nisem ljubiteljica velikih hotelskih kompleksov, kjer ne moreš izkusiti pristnega afriškega vzdušja. V bistvu so ravno ti megalomanski resorti odgovorni, da je še vedno tolikšen razkorak med belci in črnci. Prvi se kopajo v bogastvu, drugi pa se borijo za golo preživetje. Zanj so pripravljeni narediti marsikaj, žal tudi prodati svoje telo,« osvetli eno od perečih problematik.
Starejše ženske, mlajši moški
Ni skrivnost, da je seks turizem na Zanzibarju meka za starejše Evropejke, ki se odpravijo na otok iskati mesene užitke. Če je Tajska magnet za pohotne moške, je slavni tanzanijski dragulj zatočišče razočaranih gospodinj. »Poznam nemalo Slovenk vseh starostnih skupin, ki se redno vračajo tja dol, da bi se naužile domačinov. Zlasti starodavno ljudstvo Masaji jih mami, da se brez zadržkov sprehajajo z roko v roki po kilometrskih plažah in se požvižgajo na očitke, da so njihovi ljubimci celo mlajši od njihovih vnukov,« podrobneje oriše tamkajšnje prizore. »Zavedam se, da gre za posel, ker lahko z denarjem, ki ga fantje in možje zaslužijo ob nudenju intimnih užitkov starejšim turistkam, preživljajo sebe in družine.
Ampak ostane grenak priokus, da so belci ustvarili grozljivo bedo, le zato, da bi lažje ropali in izčrpavali naravna bogastva te prečudovite dežele,« se zamisli. »Ni jih potrebno poniževati, če jim želiš pomagati. To lahko storiš na različne načine, saj so ti prijazni ljudje najboljši dokaz, da je možno biti srečen, četudi nimaš najnovejšega avtomobila, pregrešno drage torbice, stanovanja na elitni lokaciji in poln bančni račun. Nekateri preživijo tudi z manj kot evrom na dan in te pozdravijo z najlepšim in najbolj srčnim nasmeškom. Od njih se lahko ogromno naučimo. Predvsem ni pošteno, da jih obsojamo. Delamo se, da je samo naše znanje nekaj vredno. Zlahka jih označimo za lenuhe, ker vse počnejo z bistveno bolj umirjenim in počasnim tempom. A dejstvo je, da smo mi programirani na divji, kaotični urnik in potem se čudimo, zakaj so posledice stresa tako uničujoče. Po tem, ko smo jih ožigosali za nesposobne, jim v isti sapi pridamo še pridevnik ’nemarni’. Zlasti zaradi onesnažene okolice, čeprav smo dejansko mi krivi, da se obala Afrike duši v plastiki,« nas poduči.
Bogastvo v nas
Večina smeti, ki jih proizvede vzvišena Evropa, konča v morju, to pa jih naplavi na sanjske plaže, ki jih občudujemo v turističnih katalogih. »Za nameček je pri njih zelo močna korupcija, kot zapuščina brutalnega kolonializma, kar še otežuje življenjske pogoje nič krivega prebivalstva. Dobesedno nimajo kam odvreči odpadkov, kajti komunalne storitve ne obstajajo. Kvečjemu jim gre čestitati, da so dovolj iznajdljivi in znajo iz smeti narediti prave zaklade. Avtomobilska guma z malce spretnosti in domišljije postane klubska mizica ali udoben stol, plastenke pa se spremenijo v igračke za otroke. In nasmehi teh prelepih deklic in dečkov ti ogrejejo dušo, da preprosto ne moreš pogledati stran. Tako zelo so ljubki, prijazni in pozorni, da začneš razmišljati, kako bi jim pomagal. S plačevanjem šolnin in zdravstvenih zavarovanj jim lahko korenito spremeniš življenje, oni pa ti bodo za vselej hvaležni,« je ganjena Salome, ki že načrtuje naslednji obisk dežele tisočerih čarov.
»Dobila sem tudi nemalo ustvarjalnega navdiha, zato se bom odpravila v Tanzanijo pisati svoj naslednji gledališki projekt. Na vsakem koraku lahko najdeš inspiracijo in temu se ne da upreti. Če si le pripravljen odpreti srce, se boš domov vrnil prerojen in boljši človek. V prsih pa bo bilo v ritmu ljubezni, novih prijateljskih vezi in dragocenih spoznanj, da največje bogastvo skrivamo v sebi,« še poudari igralka, ki se je s komično predstavo Iznenada Salome že podala na turnejo po Sloveniji.
