Rukola je rastlina, ki po videzu malce spominja na regrat, si je izborila dobro mesto ne le v srcih in receptih navdušenih vegetarijancev in ljubiteljev solate, pač pa tudi na krožniku tistih, ki imajo radi pice in testenine z rukolo. V sebi skriva celo bogastvo zdravja, široko paleto vitaminov in mineralov in zelo majhno vsebnost kalorij.
Rukola kot afrodiziak
Angleški izraz za to rastlino (rocket) v prevodu v naš materni jezik lahko rukola pomeni tudi raketo, kar ni presenetljivo, saj je rukola svojevrstna raketa na področju zelenjave. Mediteranska rastlina, ki je tudi med Primorci znana že dolga leta, se je v notranjost kontinenta prebijala vztrajno in počasi, medtem ko je ob morju poznana že vse od Antike. Rukola je v državah znana vse od Maroka in Portugalske pa do Turčije in Libanona, nekdaj pa je bila celo prepovedana v samostanskih in cerkvenih vrtovih, saj so verjeli, da deluje tudi kot afrodiziak.
Obstaja več vrst rukole, ki se razlikujejo tako po obliki listov kot po njihovi velikosti. A to ni edina razlika med vrstami rastlin, saj se razlikuje tudi njihov okus, mnogi celo trdijo, da je razlika v pikantnosti okusa. Seveda je tako zahvaljujoč različnim genskim načrtom, ki jih določene rastline vsebujejo, hkrati pa k temu veliko pripomore tudi okolje, v katerem rastlina raste, in seveda tudi zemlja, iz katere poganja. Rukola je enoletnica, ki je bila v rimskih časih gojena predvsem zaradi svojih listov in semen, s katerimi so aromatizirali olja, vse od prvega stoletja našega štetja pa jo uporabljajo tudi v medicinske namene.
Obramba pred rakom
Rastlinica, ki lahko zraste od 20 do 100 centimetrov v višino, spada v družino gorčičnic in ima dobro prepoznavno aromo in celo rahlo pekoč okus. Njeni zeleni listi so precej pernati, vitki in dolgi. V večini primerov v kuhinji uporabljamo prav liste, čeprav je uporabna v celoti, od semen preko listov pa vse do cvetov. Videti je kot navadna zelena solata, le da njeni listi v veliki meri spominjajo na regratove. Vsebuje veliko vlaknin in drugih snovi, ki pomagajo preventativno odganjati raka. V njej so namreč spodbujevalci naravnega encima, ki v telesu skrbi za razstrupljanje in uničevanje prostih radikalov.
Predvsem pomaga pri odganjanju raka na prsih, materničnem vratu, prostati, črevesju in jajčnikih, skupaj z vitaminom A pa se bori proti kožnemu, pljučnemu in raku v ustih. Z napadanjem rakavih celic ustavlja njihovo rast in preprečuje razširjanje po telesu. Hkrati rukola deluje kot antimikrob in pomaga proti diabetesu ter pomirja želodčno kislino in zmanjšuje njeno prekomerno izločanje, kar zmanjša tudi razjede v želodcu. Ker je njen okus oster, spodbuja delovanje pljuč in jeter ter deluje proti zaprtju. Jemo jo lahko kuhano ali surovo, kar je svojevrstna pozitivna lastnost.
Rukola je prava vitaminska bomba
Če si privoščite le majhno skodelico rukole pri kosilu, bo to izboljšalo vašo prebavo in (spet s pomočjo vitamina A) pripomoglo k zdravju vaših oči, nekatere raziskave pa trdijo celo, da zmanjšuje tveganje za sivo mreno, ki v starostnem obdobju pesti marsikaterega človeka. Medtem ko njena semena uporabljajo za aromatiziranje olj in afrodiziak, pa se cvetovi, ki so majceni okraski bele barve, lahko uporabijo za pekoč okus v solati za tiste, ki imajo raje pikantno hrano in ki menijo, da rukola ni dovolj pekoča.
Kot vse zelene rastline vsebuje tudi rukola veliko klorofila, ki v naše telo in kri prinaša kisik. S tem seveda tudi čisti kri in ji daje svežo energijo ter kisik pošilja v vse delčke telesa in tako »odžira« prostor bakterijam in virusom, ki jih ne bi bili prav nič veseli. Kalcij, ki ga vsebuje, je v rukoli prisoten osemkrat bolj kot v navadni solati, pa že tako je presenetljivo, da ga tovrstna rastlina sploh vsebuje. Če kupite svežo rukolo, jo operite, njene liste posušite in jo hranite največ dva dni v hladilniku, po možnosti v zaprti posodi.
Vsebnosti:
- odličen vir vitamina K,
- 24 odstotkov folne kisline,
- vitamini A, E in C,
- kalcij,
- vlaknine,
- kompleksni B vitamini,
- železo,
- mangan,
- baker.
Solata z rukolo in češnjevim paradižnikom
- rukola
- češnjevi paradižniki
- kumarice
- korenje
- pinjole
- mocarela
Vse skupaj zmešajte in prelijte z balzamičnim kisom in olivnim oljem ter pojejte pravo bombo vitaminov, vlaknin in mineralov.
Pesto iz rukole
- 4 skodelice rukole
- 2 stroka česna
- pol skodelice jedrc sončničnih semen
- pol skodelice parmezana
- pol skodelice oljčnega olja
- ščepec soli
- pinjole (po okusu oziroma po želji)
Če pinjol ne marate, jih seveda lahko izpustite. Ostale sestavine (razen olja) zmešajte v električnem mešalniku in med tem, ko mešate, počasi na sredino vlijte še olje ter mešajte, dokler ni popolnoma gladko. Po potrebi dodajte še sol. Shranjen v skodelici ali drugačni posodi (zaprti ali pokriti) lahko pesto ostane v hladilniku vsaj teden dni.