Diabetes: Ali nas čaka epidemija sladkorne bolezni?

Stopnja pogostosti pojava diabetesa po svetu je v današnjem času dosegla pandemične razsežnosti. Sodeč po mnenju Mednarodnega združenja za diabetes (International Diabetes Federation – IDF), več kot 380 milijonov ljudi po vsem svetu živi s sladkorno boleznijo, 46 % bolnikov je neodkritih, skupno število zdravstvenih primerov diabetesa pa naj bi se v naslednjih 20 letih povišalo za kar 55 %.

Kaj je diabetes?

Kaj je pravzaprav diabetes? Diabetes je degenerativna bolezen, ki jo zaznamuje visoka koncentracija glukoze v krvi, ki se pojavi kot posledica tega, da telo ne more »porabiti« vsega sladkorja zaradi pomanjkanja inzulina. Pri zdravem posamezniku se namreč zaužita hrana razgradi v glukozo s pomočjo omenjenega inzulina, ki ga telo med drugim uporablja tudi za prenašanje krvnega sladkorja do telesnih celic, saj jih na tovrsten način oskrbi z energijo.

In kaj povzroča diabetes? Alopatska medicina odgovarja, da je pojav diabetesa posledica odpovedi trebušne slinavke. Če ta preneha proizvajati hormone inzulina, glukoza ne more vstopati v telesne celice, saj se mora za to pretvoriti v »sprejemljivejšo« snov – glikogen oziroma energijo.

Tip I in tip II diabetesa 

Pa si še podrobneje poglejmo in raziščimo prave vzroke za pojav dveh glavnih tipov diabetesa – tip I in tip II. Tip I poznamo tudi pod imenom juvenilni diabetes oziroma inzulinsko odvisni diabetes. Zakaj juvenilni? Zato, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina in moramo tega zato dnevno injicirati v telo. Po mnenju dr. Gabriela Cousensa, tip I izhaja iz izpostavljenosti virusom. Ti naj bi namreč povzročili avtoimunski odziv, ki uničuje beta celice, ki pri dojenčkih in otrocih proizvajajo inzulin.

Izpostavljenost beljakovinam, prisotnim v kravjem mleku, lahko tako v zgodnjih letih našega življenja sproži avtoimunski odziv. Tip I se zato najpogosteje označuje kot juvenilni oziroma mladostniški diabetes, seveda pa lahko prizadene tudi ljudi preostalih starosti. Kaj pa tip II? Tega pogosto imenujemo od inzulina neodvisni diabetes oziroma diabetes odraslih, ker se lahko pojavi pri kateri koli starosti. Je tudi najpogostejša oblika diabetesa – kar 90 % bolnikov zboli ravno za tem tipom. Inzulin se sicer proizvaja, a ga celice ne morejo pravilno uporabljati.

Iskanje krivca za diabetes

Čeprav je za obolenje najpogosteje okrivljena genetika, se resnično pravi razlog za nastanek in razvoj diabetesa skriva v načinu življenja in prehranjevanja. Prehrana z visoko vsebnostjo rafiniranih ogljikovih hidratov, kot so beli sladkor, bela moka, kuhane živalske nasičene maščobe, ter življenjski slog, ki vključuje veliko kave, kajenja in televizije, sta prvovrstna sprožilna dejavnika diabetesa.

»Diabetes je neozdravljiv – možno ga je zgolj upravljati,« pojasnjuje veliko priznanih zdravstvenih ustanov. A kaj porečete na podatek, da je leta 1920 dr. Max Gerson dr. Alberta Schweitzerja ozdravil sladkorne bolezni? In to z živo hrano. Prehranjevalne navade, ki vključujejo živo hrano, so se izkazale za močan protinapad na številne zdravstvene težave, kot so diabetes, depresija, osteoporoza, artritis, rak, srčna obolenja, težave s težo, sindrom kronične utrujenosti, motnje razpoloženja, nizka raven energije ipd. Da bi torej diabetes ozdravili naravno, je pomembno, da se v prehranjevalne navade vključi najmanj 80 % organske, sveže, živeče surove rastlinske hrane, kot so denimo zelena listnata zelenjava, maščobna rastlinska živila, surova in kaljena semena ter oreščki, morska zelenjava, visoko kakovostna olja ter hrana z nizkim glikemičnim in nizkim inzulinskim indeksom.

Kako pripraviti vaše telo do tega, da se bo pozdravilo?

Fitohranila in antioksidanti

Fitohranila so naravne snovi, ki jih rastline proizvajajo za lastno zaščito. Rastlinam dajejo barvo, aromo, okus ter odpornost proti boleznim. Fitohranila so koristna tudi zato, ker nam povečujejo imunost, preprečujejo obolenja ter tudi zato, ker imajo sposobnost aktiviranja protivnetnih, protirakavih genov in genov proti staranju. In kar je najpomembnejše – ta fitohranila onemogočajo delovanje genov diabetesa ter hkrati aktivirajo gene proti diabetesu.

Kaj torej storiti?

1. (Po)jejte veliko različne rdeče in oranžne ekološko pridelane zelenjave, saj ima ta visoko vsebnost karotenoidov. Sem spadajo zlasti surovo korenje ter rdeče in rumene paprike. Karotenoidi uničujejo proste radikale, še preden bi ti lahko poškodovali celice, zmanjšujejo vnetja, tveganje za srčnimi obolenji, preprečujejo nastanek sive mrene in podpirajo imunski sistem. Jeste lahko vso zelenjavo, razen tiste , ki ima visok glikemični indeks – na primer kuhan korenček, kuhana pesa, kuhan jam, pastinak in bel krompir.
2. Jejte sadje z nizkim glikemičnim indeksom, kot so granatna jabolka, jagode goji, grenivke, limone, češnje ter nesladkane brusnice. Zraven lahko uživate tudi sadje in zelenjavo z nizko vsebnostjo sladkorja, denimo paradižnik, avokado in kumare.
3. Najboljša olja za kulinarično uporabo so tista z visoko vsebnostjo maščobnih kislin omega-3 ter hladno stiskana. Sem spadajo kokosovo, sezamovo in avokadovo olje.
4. Česen, čebula, por, redkev, brstični ohrovt, vodna kreša, rukola in spirulina so vir žvepla, ki je zelo pomembno za delovanje inzulina. Hkrati je žveplo tudi protivnetno – razstruplja telo ter uravnoveša krvni sladkor.
5. Vlaknine upočasnjujejo sproščanje sladkorja v krvni obtok ter preprečujejo , da bi se inzulin dvignil nad normalne ravni. Poleg tega izboljšujejo tranzitni čas sladkorja ter znižujejo glikemični indeks hrane. Ker nas vlaknine navdajo z občutkom polnosti, so tudi zelo primerne za uživanje, ko želimo uravnotežiti svojo telesno težo. Za uravnoteženo raven krvnega sladkorja ter pri težavah z zaprtjem torej uživajte kumare, zeleno, lanena semena, lečo, fižol, jabolka, oreščke ipd.
6. Kot sladila (zlasti v prvih šestih mesecih) uporabljajte stevio, cimet in kardamom. Potem pa lahko počasi začnete uvajati tudi zrnca cvetnega prahu ter rožič.