Sadno drevje nas razveseljuje s svojimi plodovi. Češnje, jabolka, hruške, kar ne moremo si predstavljati poletno-jesenskih dni brez okusnega sadja. Sadno drevje je preprosto za vzgojo. Vendar pa kaj radi pozabimo, da je poleg rednega obrezovanja treba sadno drevje tudi pognojiti, da si tako zagotovimo obilo lepih plodov.
Zakaj gnojiti?
V svojem pomenu je gnojenje vračanje hranil tlom v tolikšni meri, kot jih drevo porabi za svojo rast in pridelke. Sadno drevje pri rasti in tvorbi plodov črpa hranila iz tal. Ta pa nato v obliki plodov odnesemo iz sadovnjaka. Če ne gnojimo, začne dostopnih hranil v tleh sčasoma primanjkovati. Ko je hranil v tleh premalo, se začne slaba rast in drevesa slabše cvetijo, zaradi česar je manj plodov. Plodovi so tudi majhni in iznakaženi. Pojavijo se tudi različne fiziološke napake plodov.
Pri prehrani sadnega drevja namreč prav tako kot pri pridelavi vrtnin velja zakon minimuma. Ta govori, da o stanju prehranjenosti sadnega drevja največkrat odločata hranilo, ki ga je zaradi različnih vzrokov v tleh najmanj, in tista okoliščina, ki prehrano onemogoča.
Gnojenje in organska masa
Vzdrževanje organske mase je pomembno, saj deluje z roko v roki z gnojenjem. Brez organske mase tudi gnojenje nima pravega učinka. Brez humusa ali če tega ni dovolj, se bodo hranila hitreje izprala v nižje plasti tal. Tla bodo bolj zbita, nerodovitna in težje bodo zadrževala vodo.
Gnojilo ne postane hrana za rastline takrat, ko ga dodamo tlom, ampak šele takrat, ko procesi v tleh to omogočijo in ga rastlinske korenine lahko počrpajo. Težka, zbita tla, neprimeren pH, zastajanje vode, suša… – vse to vpliva na dostopnost hranil.
Kdaj gnojiti?
Večkrat se postavlja vprašanje, ali je boljše jesensko ali spomladansko gnojenje. Odgovor se skriva nekje vmes – torej, priporočljivo je gnojenje v jeseni in spomladi. V jeseni, nekje okrog oktobra, je priporočljivo gnojiti s polovičnim odmerkom gnojil, preostalo polovico pa pognojimo spomladi ob cvetenju sadnega drevja.