Sadno drevje nas razveseljuje s svojimi plodovi. ฤeลกnje, jabolka, hruลกke, kar ne moremo si predstavljati poletno-jesenskih dni brez okusnega sadja. Sadno drevje je preprosto za vzgojo. Vendar pa kaj radi pozabimo, da je poleg rednega obrezovanja treba sadno drevje tudi pognojiti, da si tako zagotovimo obilo lepih plodov.
Zakaj gnojiti?
V svojem pomenu je gnojenje vraฤanje hranil tlom v tolikลกni meri, kot jih drevo porabi za svojo rast in pridelke. Sadno drevje pri rasti in tvorbi plodov ฤrpa hranila iz tal. Ta pa nato v obliki plodov odnesemo iz sadovnjaka. ฤe ne gnojimo, zaฤne dostopnih hranil v tleh sฤasoma primanjkovati. Ko je hranil v tleh premalo, se zaฤne slaba rast in drevesa slabลกe cvetijo, zaradi ฤesar je manj plodov. Plodovi so tudi majhni in iznakaลพeni. Pojavijo se tudi razliฤne fizioloลกke napake plodov.
Pri prehrani sadnega drevja namreฤ prav tako kot pri pridelavi vrtnin velja zakon minimuma. Ta govori, da o stanju prehranjenosti sadnega drevja najveฤkrat odloฤata hranilo, ki ga je zaradi razliฤnih vzrokov v tleh najmanj, in tista okoliลกฤina, ki prehrano onemogoฤa.
Gnojenje in organska masa
Vzdrลพevanje organske mase je pomembno, saj deluje z roko v roki z gnojenjem. Brez organske mase tudi gnojenje nima pravega uฤinka. Brez humusa ali ฤe tega ni dovolj, se bodo hranila hitreje izprala v niลพje plasti tal. Tla bodo bolj zbita, nerodovitna in teลพje bodo zadrลพevala vodo.
Gnojilo ne postane hrana za rastline takrat, ko ga dodamo tlom, ampak ลกele takrat, ko procesi v tleh to omogoฤijo in ga rastlinske korenine lahko poฤrpajo. Teลพka, zbita tla, neprimeren pH, zastajanje vode, suลกaโฆ โ vse to vpliva na dostopnost hranil.
Kdaj gnojiti?
Veฤkrat se postavlja vpraลกanje, ali je boljลกe jesensko ali spomladansko gnojenje. Odgovor se skriva nekje vmes โ torej, priporoฤljivo je gnojenje v jeseni in spomladi. V jeseni, nekje okrog oktobra, je priporoฤljivo gnojiti s poloviฤnim odmerkom gnojil, preostalo polovico pa pognojimo spomladi ob cvetenju sadnega drevja.
