Osamljenost v zakonu: 8 koristnih nasvetov

Karmen Jordan
-
0
Osamljenost v zakonu: 8 koristnih nasvetov

Zakon oziroma partnerski odnos ne zagotavlja, da ne boste nikoli osamljeni. Pomanjkanje prave intimnosti, ki je v osnovi čustvena, lahko privede do izrazitejših občutkov osamljenosti, kot če bi bili samski.

Občutek osamljenosti v zakonu je pogosto povezan z vse hitrejšim tempom življenja, zaradi katerega si zakonca in partnerja težko vzameta čas drug za drugega. Tako se lahko pojavi občutek, da živita drug mimo drugega in da partnerja ne poznate več.

Tovrstni občutki so žal zelo pogosti, vendar pa najverjetneje ni vse izgubljeno. Že to, da ste ozavestili, da vas muči osamljenost, je dober znak. Tako lahko namreč začnete načrtno spreminjati situacijo. Če pogrešate občutek povezanosti s partnerjem, poskušajte slediti spodnjim nasvetom, s pomočjo katerih lahko zgradite precej boljši partnerski odnos.

Izurite se v aktivnem poslušanju

Občutek, da partnerja ne poznate več, je lahko povezan s tem, da si ne znata zares prisluhniti – tako se najverjetneje tudi vaš partner počuti podobno. Poskušajte biti dober zgled in s tehnikami aktivnega poslušanja partnerju pokazati, da vas resnično zanima, kaj čuti, česa si želi, o čem razmišlja in česa ga je strah. Postavljajte premišljena vprašanja, ki bodo partnerja spodbudila k temu, da se vam odpre.

Partnerju zaupajte, kako se počutite

Prakticiranje aktivnega poslušanja seveda ne pomeni, da sami ne smete izraziti tistega, kar vas muči. Nasprotno: to je lahko zelo koristno. Ko boste ubesedili, da se spopadate z občutki osamljenosti, bo partner lažje razumel, da je čas za spremembe. Občutki osamljenosti, ki niso ubesedeni, so pogosto povod za pasivno agresijo, ki poglobi odtujenost med zakoncema. Skrivanje občutkov zato zagotovo ni najboljša ideja.

Izogibajte se obtoževanju

Podobno kot skrivanju občutkov se je smiselno izogibati obtožbam. Namesto da se osredotočate na ukvarjanje s tem, kdo je kriv za to, da se počutite tako, kot se, pozornost raje usmerite k rešitvam. Ne pogrevajte zamer iz preteklosti, ampak raje razmišljajte o tem, kaj potrebujete za to, da bi se v prihodnosti počutili bolje.

Ali ste osamljeni v zakonu?

S partnerjem ustvarita lastne rituale

Pogosto slišimo, da lahko spontanost obudi iskrico, toda v resnici je za dober odnos in občutek povezanosti precej pomembnejša predvidljivost. Če je čas v dvoje odvisen od hipnega navdiha, ni presenetljivo, da sta se odtujila. Pomembno je, da ustvarita lastne rituale in jih nato dojemata podobno kot druge obveznosti na urniku. Če se na primer dogovorita za redne zmenke ob petkih zvečer, pazita, da se bosta tega tudi držala. Obenem so pomembni tudi drobni rituali, na primer poljub pred odhodom od doma ali skupna jutranja kava. Če imate občutek, da s partnerjem živita drug mimo drugega, je vsekakor koristno, da se dogovorita za nekaj ritualov, ki bodo odslej povsem samoumevni.

Spomnita se, kaj vaju je povezalo

Obujanje spominov na začetek zveze je pogosto ena izmed najboljših metod za obnovitev občutka povezanosti. Tudi če se vam zdi, da se je partner močno spremenil, lahko v njem najverjetneje še vedno odkrijete vsaj zametke tistega, kar vas je pritegnilo na začetku. Namesto da pozornost usmerjate izključno k tistemu, kar vas pri partnerju moti, se poskušajte načrtno osredotočiti na tisto, kar vam je všeč.

Poiščita priložnosti za smeh

Za precej trdnejšo partnersko vez in ublažitev občutka osamljenosti lahko poskrbi tudi smeh. Vsak odnos potrebuje vsaj kanček igrivosti. Če vse jemljeta zelo resno, bosta zelo težko prebrodila hude čase. Tudi če se vam zdi, da je vaš smisel za humor precej drugačen od partnerjevega, lahko zagotovo najdete nekaj stičnih točk. Gradita na teh temeljih. Postopoma bosta zagotovo nabrala precej internih šal, ki bodo okrepile občutek povezanosti med vama.

Partnerju povejte – in pokažite – da ga cenite

Hvaležnost in spoštovanje je mogoče izraziti na različne načine. Priporočljivo je, da kombinirate različne možnosti. Po eni strani drži, da so dejanja pomembna in da lahko z različnimi uslugami partnerju zelo učinkovito pokažete, koliko vam pomeni, vendar to ne pomeni, da so besede povsem nepotrebne. Dobro je, da vsaj občasno ubesedite, kaj je tisto, kar pri partnerju najbolj cenite. Ko bo začel partner opažati, da se vam ne zdi samoumeven, bo zagotovo začutil, da mora tudi on vam jasneje pokazati, da vas ceni. Tako ne bosta imela več občutka, da sta samo sostanovalca.

Poiščite svoj jaz, ki ni vezan na partnerski odnos

Pomembno je sicer, da poskušate zmanjšati občutek osamljenosti v zakonu, vendar je smiselno, da sočasno razmišljate tudi o tem, ali od zakona oziroma partnerja morda ne pričakujete preveč. Občutek osamljenosti v zakonu je lahko namreč deloma povezan s tem, da nimate svojih hobijev/zanimanj in prijateljev. Posledično so vaše predstave o zakonu nerealistične: pričakujete nemogoče, posledično pa ste vedno znova razočarani.

Astrološka znamenja, ki so zadržana, a nadpovprečno inteligentna

Karmen Jordan
-
0
Astrološka znamenja, ki so zadržana, a nadpovprečno inteligentna

Najbolj inteligentni ljudje praviloma niso tisti, ki so najglasnejši. Samozavesten nastop se sicer pogosto zamenjuje z inteligentnostjo, vendar nikakor ni nujno, da so tisti, ki so zelo samozavestni in ekstravertirani, nadpovprečno inteligentni. Še več: nekateri poskušajo prav z »nastopaštvom« zakriti primanjkljaje na drugih področjih.

Ljudje, ki so najinteligentnejši, pogosto ne izstopajo. Ker so zadržani, potrebujete za to, da ugotovite, da gre za izjemno inteligentne posameznike, precej časa.

Se sprašujete, kako je to povezano z astrologijo? Kombinacija zadržanosti in nadpovprečne inteligentnosti je pri predstavnikih določenih astroloških znamenj posebno pogosta …

Ribi

Ker so ribe večino časa zasanjane, se na prvi pogled zdi, da niso posebno inteligentne. Ljudje imajo  pogosto občutek, da ribe živijo v svojem svetu in da njihov um ni kos izzivom realnosti. Toda čeprav drži, da ribe veliko časa preživijo v nekakšni vzporedni realnosti, ki si jo ustvarijo s pomočjo svoje domišljije, to nikakor ne pomeni, da so predstavniki tega astrološkega znamenja manj inteligentni. Nasprotno: tisto, zaradi česar so ribe pogosto nadpovprečno inteligentne, je prav njihova osupljiva domišljija. Ribe znajo na težave pogledati z drugačne, nekonvencionalne perspektive. Posledično lažje odkrijejo rešitve za tisto, kar se zdi večini ljudi nerešljivo. Kreativnost jim omogoča, da se znebijo okov, ki nas pogosto omejujejo. Zavedajo se, da meje mogočega niso nespremenljive. Upajo si narediti korak dlje oziroma odločilni korak, ki ločuje povprečnost od presežkov. Tako ni posebno presenetljivo, da lahko med pomembnimi izumitelji najdemo veliko ljudi, rojenih v znamenju rib.

Devica

Za device je značilen izjemno analitičen pristop. Nikakor ne gre za ljudi, ki bi silili v ospredje – prav zato je njihova inteligentnost pogosto spregledana. Device lahko dolgo opazujejo ter zbirajo in proučujejo relevantne informacije, nato pa nenadoma presenetijo z briljantno analizo ali rešitvijo. Za predstavnike tega astrološkega znamenja je značilna izjemna natančnost, ki jih ščiti pred zaletavostjo. Preden ubesedijo svoje stališče ali podajo predlog, device o zadevi temeljito razmislijo. Tako se prepričajo, da so resnično upoštevale vse razpoložljive informacije in možne perspektive. Drugim ljudem se lahko zato zdijo malce počasne. Prav zato je presenečenje nato še toliko večje. Device se pogosto oglasijo takrat, ko so jih drugi že odpisali, in presenetijo vse, ki so jih podcenjevali.

Škorpijon

Škorpijoni se zdijo pogosto povsem nezainteresirani za dogajanje okoli sebe. V družbi predstavnikov tega astrološkega znamenja imajo ljudje pogosto občutek, da škorpijonom primanjkuje vedoželjnosti. Posledično le redki ugotovijo, kako inteligentni so škorpijoni v resnici. Ker se zdijo zelo hladni, je težko uganiti, da pod mirno površino brbota. Čeprav se zdijo odmaknjeni, njihove opazke pa so pogosto cinične, škorpijoni posvetijo veliko časa razmišljanju o svetu in o družbi. Ukvarjajo se s pomembnimi filozofskimi vprašanji, o katerih večina ljudi ne razmišlja prav pogosto. Če vas škorpijon spusti v svoj svet, hitro ugotovite, da nikakor ne gre za zdolgočasene in neobčutljive posameznike, ampak povsem nasprotno. To so izjemno strastni ljudje, ki jih zanima ogromno stvari in ki jim ni škoda zapravljati časa za razmišljanje o temah, ki niso povezane izključno s preživetjem in z zabavo. Poleg tega je za škorpijone značilna zelo močna intuicija. Tako lahko pogosto zaslutijo, katero pot je najbolj smiselno ubrati (npr. pri reševanju zahtevnega delovnega izziva), čeprav morda nimajo na voljo vseh relevantnih informacij. Nadpovprečna inteligentnost v kombinaciji z močno intuicijo je pogosto posebno koristna v kriznih trenutkih. Ko se drugi zlomijo pod pritiskom, se škorpijoni nenadoma »zbudijo« in vzamejo vajeti v svoje roke. Iz pasivnih premišljevalcev se spremenijo v samozavestne, odločne vodje.

Soda bikarbona & vodikov peroksid – vaša zaveznika pri čiščenju in pranju

Karmen Jordan
-
0
Soda bikarbona & vodikov peroksid – vaša zaveznika pri čiščenju in pranju

Za temeljito čiščenje stanovanja in brezhibno čisto perilo ne potrebujete kopice čistil in detergentov. Pogosto se je bolje vrniti k osnovam, saj lahko navidezno precej skromen nabor sestavin poskrbi za precej boljše rezultate od množice kemikalij.

Če tudi sami spoznavate, da je minimalističen pristop pogosto najbolj smiseln, vam svetujemo, da si priskrbite dve sestavini, in sicer sodo bikarbono ter vodikov peroksid. Zgolj s tema dvema sestavinama lahko namreč temeljito očistite ogromno površin v svojem domu ter poskrbite za resnično čisto perilo brez madežev in neprijetnih vonjav.

Soda bikarbona je posebno dobra izbira, saj tu ni nevarnosti za draženje. Pri vodikovem peroksidu morate biti malce bolj pazljivi, toda če boste poskrbeli za ustrezno zaščito kože in oči, ga lahko s pridom izkoristite pri številnih opravilih v gospodinjstvu, za katera ste doslej uporabljali kompleksnejša čistila, polna agresivnih sestavin.

Prijetnejši vonj perila

Soda bikarbona lahko absorbira oziroma nevtralizira trdovratne neprijetne vonje (znoj, cigaretni dim itn.), ki so se zažrle globoko v oblačila. Plastično kad napolnite z vodo in vanjo stresite 1–2 skodelici sode bikarbone. Nato v mešanico čez noč namočite problematične kose oblačil. Zjutraj jih operite v pralnem stroju. Če se je neprijeten vonj zažrl v oblačila, ki niso primerna za dolgotrajno namakanje in pranje v stroju, oblačila skupaj s skodelico sode bikarbone najmanj 24 ur pustite v zaprtem zaboju.

Sredstvo za čiščenje fug

Kombinacija nežnega belilnega učinka vodikovega peroksida in rahlo grobe teksture sode bikarbone je kot nalašč za čiščenje fug med ploščicami. V posodici zmešajte ½ skodelice sode bikarbone, ¼ skodelice vodikovega peroksida in 1 žličko detergenta za pomivanje posode. Mešanico nato s pomočjo gobice nanesite na fuge. Počakajte najmanj 10 minut, na koncu pa gobice nežno zdrgnite s ščetko in jih zbrišite z vlažno krpo.

Beljenje perila

Zaradi belilnega učinka je vodikov peroksid zelo primeren za nego perila, ki je malce porumenelo in ki ni več tako belo, kot je bilo neposredno po nakupu. Preden ga napolnite s perilom, v boben pralnega stroja preprosto zlijte skodelico (približno 250 mililitrov) vodikovega peroksida in perilo operite kot običajno. Po želji pa lahko vodikov peroksid nalijete tudi v tretji prekat v predalčku, ki je namenjen sredstvom za predpranje, kamor spada tudi belilo.

Čiščenje vrat kabine za tuširanje

Pri čiščenju steklene kabine za tuširanje je potrebna pazljivost. Pretirano agresivna oziroma groba sredstva lahko namreč hitro poškodujejo površino. Kombinacija sode bikarbone in vodikovega peroksida je zelo primerna tudi za to nalogo, saj je po eni strani dovolj učinkovita, da hitro odstrani zasušene ostanke mila in umazanije, obenem pa dovolj nežna, da ni nevarnosti za poškodbe stekla. Sodo bikarbono in vodikov peroksid zmešajte v razmerju 4 : 1, nato pa sredstvo z gobico nanesite na zastekljeno površino in počakajte najmanj pol ure. Na koncu vrata nežno zdrgnite z gobico, katere površina ne sme biti pregroba. Ostanke čistilnega sredstva odstranite z gobico in vrata zbrišite s čisto krpo iz mikrovlaken.

Čiščenje kabine za tuširanje

Razkuževanje kozmetičnih pripomočkov

Pincete, pripomočke za vihanje trepalnic in druge kozmetične pripomočke je pametno vsaj občasno razkužiti, saj se s tem zmanjša tveganje za širjenje bakterij in okužbe. V posodico preprosto potopite manjšo količino vodikovega peroksida in vanj za približno 15–20 sekund potopite pripomočke, ki jih želite razkužiti. Nato pripomočke operite z vročo vodo in jih posušite.

Čiščenje pekačev

Za lažje odstranjevanje zasušenih ostankov hrane in maščobe po dnu pekača najprej posujte sodo bikarbono. V razpršilko nato nalijte vodikov peroksid, ki ga popršite po sodi bikarboni, da postane rahlo vlažna, vendar ne povsem razmočena. Počakajte najmanj 8 ur, nato pa umazanijo preprosto odstranite z lopatico ter pekač očistite z vročo vodo in detergentom za pomivanje posode.

Odstranjevanje plesni z zidov

Pri odstranjevanju plesni z zidov so sicer praviloma najučinkovitejša belila na osnovi klora, vendar so tovrstna belila pogosto kriva za draženje kože, oči in dihal. Vodikov peroksid je zato dober kompromis. Najverjetneje boste morali nanesti več slojev, vendar bo tveganje za negativne posledice precej manjše. Vodikov peroksid nanesite s pomočjo gobice ali razpršilke. Plesen naj bo povsem prekrita, vendar morate paziti, da stene ne boste pretirano razmočili. Ostanke plesni na koncu odstranite z vlažno krpo in pustite, da se stena povsem posuši, nato pa postopek po potrebi ponovite tolikokrat, dokler ne boste zadovoljni z rezultatom.

Preberite tudi: Nasvet: Kako zares temeljito očistiti pralni stroj?

Prehranski mit 1: “Beljakovin uživamo prej preveč kot premalo?”

Oglasno sporočilo
-
0
Prehranski mit 1: “Beljakovin uživamo prej preveč kot premalo?”

Drži ravno nasprotno – večini bi prej koristilo, če bi bili bolj pozorni, da njihovi obroki vključujejo tudi dobre vire beljakovin in bi teh zaužili kak gram več.

Sicer drži, da so minimalna priporočila za vnos beljakovin (okoli 1 g/kg telesne mase) dovolj nizka, da jih je možno doseči s prehrano, ki je vsaj približno uravnotežena.

Toda doseganje zgolj minimalnih priporočil je še precej daleč od vnosa beljakovin, ki najbolj podpira cilje, kot so izboljšanje telesne forme, izguba odvečne maščobe ali pridobivanje mišic.  Za ta namen potrebujemo vsaj 1,5 g beljakovin na kg telesne mase na dan, še boljše pa vse do okoli 2 g/kg.

Tudi ta, višja priporočila, je možno doseči z uravnoteženo prehrano, vendar bo to težje in se ne bo zgodilo kar slučajno. Živila, ki so v splošnem najpopularnejša, niso posebno dobri viri beljakovin. Npr. mleko, navadni jogurti, polnomastni siri, jajca ali predelane mesnine praviloma vsebujejo manj beljakovin in več maščob in/ali ogljikovih hidratov, zato ne spadajo med zelo dobre vire beljakovin.

Doseganje višjega oz. »idealnega« vnosa beljakovin s prehrano od nas zahteva, da pomembnejšo vlogo v prehrani namenjamo zares odličnim virom beljakovin. V skupini mlečnih izdelkov so to recimo skyr, kvark ali beljakovinski pudingi oz. napitki, ki se izkažejo kot še posebno vsestranski. Takšna je npr. tudi linija Mercatorjevih beljakovinskih izdelkov Active Zone.

Izdelki Mercator ActiveZone

“Mercatorjev beljakovinski puding Active Zone je odličen vir beljakovin, saj večino energijske vrednosti v njem predstavljajo prav beljakovine (in ne ogljikovi hidrati ali maščobe). V primerjavi z večino konvencionalnih mlečnih izdelkov ima tudi manj maščob, saj je narejen iz posnetega mleka in nima dodanih sladkorjev, temveč vsebuje samo tistih nekaj gramov naravno prisotnega mlečnega sladkorja.” Mario Sambolec, nutricionist,  pravi, da je okus sicer subjektiven, a so njemu Mercatorjevi beljakovinski pudingi Active Zone zelo všeč in jih skupaj s kakšnim kosom sadja rad uporabi kot malico ali sladico, ko potrebuje priročen ter okusen vir beljakovin.

Beljakovine, kdo jih potrebuje več, ženske ali moški?

Priporočila po vnosu beljakovin so v splošnem smislu vezana na našo telesno maso – moški imajo, splošno gledano, te več, od tod sledijo malo višje absolutne dnevne potrebe v primerjavi z ženskami. Pri čemer ne velja spregledati, da intenzivna telesna vadba, nosečnost in dojenje prav tako lahko povečajo potrebni dnevni vnos beljakovin pri ženskah in je ta lahko večji od moških s sedečimi poklici.

ActiveZone SKLOP2 Web banner

K ustrezni prehrani sodi tudi ustrezna vadba, zato vabljeni v 30-dnevni Active Zone izziv

In ker nihče v resnici ne želi obsedeti, k primerni prehrani paše ustrezna vadba, zato sta Mario Sambolec in Sara Tatalovič, oba izkušena trenerja, pripravila 30-dnevi Active Zone izziv, primeren tako za ženske kot za moške, kjer vsak dan spoznavamo po eno ključno vajo in s tem postopno nadgrajujemo našo fizično pripravljenost. Po 30-ih dneh si sami izberemo vaje, ki jih bomo redno opravljali in tako zadržali ustrezno fizično pripravljenost, brez agresivnih treningov, postopno in po lastnih zmožnostih. Z izzivi sta začela v februarju, tako da se jima čim prej pridružite na msoseka.tv.

Prehranske nasvete je pripravil Mario Sambolec, ustanovitelj podjetja Feelgood, nutricionist MNU, PN1, ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.

To je najboljši naraven način proti povišanemu krvnemu tlaku

Karmen Jordan
-
0
To je najboljši naraven način proti povišanemu krvnemu tlaku

Kot je mogoče sklepati na podlagi izsledkov študije, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji European Journal of Preventive Cardiology, je pogostejše uživanje paradižnikov ena izmed najboljših naravnih metod za zniževanje krvnega tlaka. Za to naj bi bil v največji meri zaslužen likopen, močan antioksidant, ki se skriva v paradižniku.

Glede na pogostost uživanja paradižnika oblikovane 4 skupine

V študiji je sodelovalo 7056 oseb, od tega se jih je 82,5 % spopadalo s hipertenzijo, tj. kronično povišanim krvnim tlakom. Glede na povprečno pogostost uživanja oziroma povprečno dnevno količino zaužitega paradižnika so bili sodelujoči razdeljeni v štiri skupine: 1) manj kot 44 gramov na dan, 2) 44–82 gramov na dan, 3) 82–110 gramov na dan in 4) več kot 110 gramov na dan.

Verjetnost za hipertenzijo manjša za kar do 36 %

V primerjavi s tistimi, ki so zaužili najmanj paradižnika, je bilo pri vseh drugih skupinah zaznano zniževanje krvnega tlaka. Posebno izrazite so bile razlike med prvo in četrto skupino. Verjetnost za hipertenzijo je bila tako pri tistih, ki so na dan v povprečju zaužili več kot 110 gramov paradižnika, v primerjavi s skupino, ki je dnevno v povprečju zaužila manj kot 44 gramov paradižnika, manjša za kar 36 %, torej za več kot tretjino.

Povečanje vnosa pomaga, tudi če je hipertenzija že prisotna

Tudi pri tistih, pri katerih je bila hipertenzija že diagnosticirana, so bili zaznani pozitivni vplivi pogostejšega uživanja paradižnika. Opažena je bila namreč korelacija med povečanjem vnosa paradižnika in znižanjem krvnega tlaka, posebno pri tistih z blažjo obliko hipertenzije.

S paradižniki proti povišanemu krvnemu tlaku

Poleg likopena zelo koristen tudi kalij v paradižniku

Kot je bilo omenjeno že uvodoma, naj bi bili pozitivni učinki paradižnika v osnovi povezani z likopenom, vendar to ni edini razlog, zaradi katerega lahko paradižnik pomaga pri uravnavanju oziroma zniževanju krvnega tlaka. Paradižnik je obenem tudi dober vir kalija, ki je pomemben za uravnavanje natrija in vode v telesu, s tem pa za uravnavanje krvnega tlaka.

Likopen učinkuje podobno kot zdravila proti hipertenziji

Likopen, ki ga uvršamo med karotenoide, lahko zavre sproščanje encima, ki snov, imenovano angiotenzin, pretvori v angiotenzin II. To pomeni, da so učinki likopena podobni učinku zdravil za zniževanje krvnega tlaka (v mislih imamo t. i. zaviralce angiotenzin-konvertaze oziroma ACE-inhibitorje). Znižanje krvnega tlaka pa je obenem tudi posledica tega, da likopen spodbudi sproščanje dušikovega oksida, kar razširi žile in izboljša prekrvavitev, s čimer se pritisk na posamezne dele krvnih žil zmanjša.

Toplotna obdelava paradižnika lahko izboljša absorpcijo likopena

Študija ni preverjala, ali so bili pozitivni učinki odvisni od oblike oziroma od načina priprave paradižnika, toda domnevati je mogoče, da je za zniževanje krvnega tlaka posebno koristen toplotno obdelan paradižnik. Praviloma sicer velja, da je sadje in zelenjavo najbolje uživati surovo, vendar obstaja nekaj izjem, saj lahko toplotna obdelava izboljša biorazpoložljivost določenih snovi. Mednje spada tudi likopen. Toplotna obdelava torej telesu omogoči, da izkoristi več likopena iz paradižnika, posledično pa je mogoče pričakovati izrazitejše znižanje krvnega tlaka. Seveda pa to ne pomeni, da je koristen toplotno obdelan paradižnik v kakršni koli obliki.

Če želite zaščititi svoje zdravje, se je pametno izogibati čezmernemu uživanju kečapa in drugih pripravkov iz paradižnika, ki vsebujejo precej sladkorja in drugih snovi, ki lahko škodijo zdravju. Najbolje je, da pripravite domačo paradižnikovo omako, saj boste imeli tako popoln nadzor nad uporabljenimi sestavinami.

Holistična blažitev simptomov artritisa s pomočjo zelišč

Karmen Jordan
-
0
Holistična blažitev simptomov artritisa s pomočjo zelišč

Za artritis so značilne bolečine v sklepih, ki so pogosto zelo hude. Tako ni presenetljivo, da se ljudje, ki se spopadajo z artritisom, pogosto osredotočijo predvsem na lajšanje bolečine, toda to žal ni dovolj. Ne glede na to, ali si pri lajšanju bolečin pomagate z naravnimi pripravki ali s protibolečinskimi sredstvi iz lekarne (običajno se pri artritisu uporabljajo t. i. nesteroidna protivnetna zdravila), zgolj protibolečinska terapija ne zadošča. Poleg neposredno prizadetega, tj. mišično-skeletnega sistema, je smiselno zajeti tudi druge sisteme, ki so posredno povezani z artritisom. Holistični pristop namreč poskrbi za najboljše rezultate.

Tokrat v ospredje postavljamo zelišča. Ta sicer niso čudežna rešitev, vendar lahko z njihovo pomočjo občutno ublažite simptome artritisa in pri tem zajamete različne sisteme, ki vplivajo na artritis.

Protivnetna zelišča

Bolečine v sklepih so običajno povezane z vnetji. Čeprav ne smemo podcenjevati pomena ublažitve bolečine, saj lahko to poskrbi vsaj za začasno olajšanje, je še pomembnejše, da zajezite vnetje, saj bodo pozitivni učinki tako precej dolgotrajnejši.

Eno izmed najkoristnejših protivnetnih zelišč je rastlina z znanstvenim imenom Yucca schidigera. Gre za rastlino, ki uspeva predvsem na puščavskem območju Arizone, Kalifornije in Nevade, vendar jo je mogoče v obliki prehranskega dopolnila kupiti tudi pri nas. Za protivnetni učinek naj bi bili zaslužni predvsem steroidni saponini. Pri uporabi upoštevajte, da več ni nujno bolje. Blagodejne snovi v rastlini so zelo močne, zato zadostuje že majhen odmerek.

Yucca schidigera

Protibolečinska zelišča

Brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria) je odličen vir salicilatov, kar pomeni, da je po sestavi podoben aspirinu. Tako ni presenetljivo, da se lahko pripravki iz te rastline pohvalijo s protibolečinskim delovanjem. Protibolečinski učinek je sicer malce manj izrazit kot pri protibolečinskih zdravilih iz lekarne, vendar to pomeni, da je manjša tudi nevarnost za nezaželene stranske učinke. Brestovolistni oslad pa ni koristen samo zaradi neposrednega protibolečinskega učinka, ki je posledica salicilatov, ampak lahko pomaga tudi pri odstranjevanju sečne kisline in drugih odpadnih snovi, nakopičenih okoli razbolelih sklepov.

Za blaženje bolečin so obenem zelo koristna mazila z dodatkom kajenskega popra. Kapsaicin v kajenskem popru spodbudi prekrvavitev in s tem izločanje odpadnih kristalnih snovi, nakopičenih okoli sklepov. Poleg tega lahko kapsaicin prekine prenos t. i. snovi P po živčnih končičih, kar prekine signal za bolečino. Čeprav kajenski poper za hip dodatno razdraži območje, zaradi opisanega delovanje precej hitro sledi ublažitev bolečine.

Zelišča za podporo jetrom

Kot najverjetneje veste, so jetra zelo pomembna za razstrupljanje telesa. Če jih pri tem podpremo z zdravimi navadami in premišljeno izbranimi zeliščnimi pripravki, je odstranjevanje škodljivih snovi še učinkovitejše. Ena od posledic učinkovitejšega razstrupljanja je ublažitev vnetij v telesu, kar je lahko seveda zelo koristno tudi pri artritisu.

Odlična rastlina za bolj zdrava jetra je kopriva. Čaji, tinkture in drugi pripravki iz kopriv spodbudijo izločanje odpadnih snovi, vključno s sečno kislino. To lahko razbremeni jetra ter ublaži vnetja in bolečino.

Kot ste najverjetneje že slišali, je za jetra zelo koristen tudi pegasti badelj. Za pozitiven vpliv pegastega badlja je v največji meri zaslužna snov, imenovana silimarin. Gre namreč za snov, ki spodbuja sproščanje glutationa – antioksidanta, ki je zelo pomemben za zdravje jeter in s tem za učinkovito razstrupljanje telesa.

Omeniti pa je treba tudi repinec. Ta okrepi delovanje jeter, ki posledično iz krvi lažje odstranijo dražilne snovi. Korenine repinca se lahko uporabljajo pri kuhanju (podobno kot podzemna zelenjava), iz njih pa se izdelujejo tudi prehranska dopolnila.

Zelišča za podporo ledvicam

Zelišča za podporo ledvicam

Četrti ključni steber pri holističnem blaženju simptomov artritisa je skrb za zdravje ledvic. Podobno kot jetra so tudi ledvice zelo pomembne za učinkovito razstrupljanje telesa. Z blagimi naravnimi diuretiki lahko spodbudite izločanje odpadnih snovi iz telesa. S tem se zmanjša nevarnost za kopičenje teh snovi okoli sklepov, kar bi lahko okrepilo simptome artritisa.

Za podporo ledvicam priporočamo pripravke iz regrata in/ali iz peteršilja (čaje, tinkture, kapsule itn.). Gre namreč za pripravke, ki spadajo med odlične naravne diuretike. Poleg tega pa obe rastlini odlikuje protivnetno učinkovanje.

Preberite tudi: Nad vnetja z ozkolistnim trpotcem

Kako se o izgorelosti pogovoriti z delodajalcem?

Bodi Eko
-
0
Kako se o izgorelosti pogovoriti z delodajalcem?

Zdi se, da se pandemija izgorelosti skozi sodobno družbo širi s svetlobno hitrostjo. Morebitni občutki sramu ali obupa so v tovrstnih situacijah odveč, saj je izgorelost praviloma posledica preobremenjenosti. Sram in občutki krivde pogosto privedejo do skrivanja simptomov izgorelosti, kot so nenehna utrujenost, težave z zbranostjo, pomanjkanje motivacije oziroma brezvoljnost ter težave s spanjem. Tako še naprej dajte vtis, da zmorete vse in še več – nato pa se nekega dne popolnoma zlomite.

Prav zato je hitro ukrepanje tako pomembno. Če ukrepate že ob prvih, blažjih znakih izgorelosti, lahko s tem preprečite popoln kolaps. Za začetek je smiselno, da se poskušate o svoji stiski pogovoriti z delodajalcem. Za vaše težave je sicer lahko krivo načrtno preobremenjevanje, vendar pa po drugi strani ni nujno, da se delodajalec zaveda stiske, ki jo doživljate. Šele ko boste o težavi odkrito spregovorili, boste lažje ocenili, ali bodo potrebni dodatni ukrepi. Seveda pa je pametno, da se na pogovor z delodajalcem pripravite. Verjetnost za to, da dosežete želeni rezultat, bo tako precej večja.

Identificirajte glavne vzroke za težave

Izgorelost je običajno zapleten pojav, ki ni odvisen samo od enega ali dveh dejavnikov. Težave najverjetneje niti niso omejene zgolj na delovne zadolžitve, čeprav je osnova za izgorelost običajno prav preobremenjenost na delovnem mestu. Identificiranje vzrokov za izgorelost je lahko zato zelo zahtevno, vendar je priporočljivo, da poskušate pred pogovorom z delodajalcem kljub temu razmisliti o tem, kateri so glavni dejavniki, ki so vplivali na to, da ste se znašli v stiski. Med pogovorom se seveda nato omejite na tiste dejavnike, ki so neposredno povezani z delovnim okoljem.

Razmislite, kaj bi vam lahko pomagalo

Identificiranje glavnih vzrokov za simptome izgorelosti, s katerimi se spopadate, je osnova za to, da ugotovite, kaj potrebujete. Če boste delodajalcu predstavili konkretne ukrepe, ki bi vam lahko pomagali, bo pogovor najverjetneje precej bolj produktiven, kot bi bil sicer. Ali je delovnih zadolžitev preprosto preveč in je zato nujna zaposlitev dodatne osebe? Bi vam morda koristil malce bolj fleksibilen delovni čas? Bi lahko težave omililo (občasno) delo od doma? Potrebujete več mentorstva? Bi vam morda bolj ustrezalo drugo delovno mesto z drugačnimi zadolžitvami? Ali potrebujete mirnejše okolje? (Če ugotovite, da nobena od tovrstnih rešitev ne bi zadoščala oziroma da bo za to, da si resnično opomorete, potrebna bolniška odsotnost, pa je seveda bolj kot pogovor z delodajalcem smiseln pogovor z osebnim zdravnikom.)

Vadite s prijateljem

Preden se pogovorite z delodajalcem, je dobro, da se na pogovor pripravite tako, da vadite s prijateljem oziroma z bližnjo osebo. Preigrajta različne scenarije oziroma možne odzive delodajalca. Ko bo čas za pogovor, boste tako precej bolje pripravljeni. Če vas bo delodajalec poskušal odpraviti z izgovori, se boste lahko posledično odzvali precej bolj suvereno, saj vas tovrsten odziv ne bo zmedel.

Izgorelost delodajalec

Pogovorite se s sodelavci

Sodelavce, ki jim lahko zaupate, pred pogovorom z delodajalcem vprašajte, ali se tudi oni morda spopadajo s podobnimi težavami. Nemalokrat se zgodi, da zaposleni skrivajo svojo stisko tudi pred sodelavci, saj imajo občutek, da so edini, ki niso kos delovnim zadolžitvam. Ko se eden v skupini vendarle opogumi, pa o svojih stiskah hitro spregovorijo tudi drugi. Tako ni nujno, da se boste morali z delodajalcem pogovoriti sami.

Poiščite najprimernejšo osebo za sestanek

Če imate več nadrejenih, razmislite, katera je tista oseba, ki bo najlažje razumela vašo stisko in ki vam bo pripravljena stopiti nasproti s konkretnimi spremembami (če ima seveda moč za to). Včasih je lahko dobra izbira tudi kadrovska služba. Najboljša osnova za ocenjevanje odziva so zagotovo pretekle izkušnje.

Vsebino pogovora nakažite v elektronskem sporočilu

Ali imate občutek, da boste med samim pogovorom težko ubesedili svojo stisko in dosegli želeni rezultat? Če svoje misli lažje izrazite v pisni obliki, vam svetujemo, da delodajalcu pred pogovorom pošljete elektronsko sporočilo s ključnimi iztočnicami. Tveganje za to, da pogovor skrene v napačno smer, bo tako precej manjše. Elektronsko sporočilo je lahko koristno tudi za delodajalca, se bo tako lažje pripravil na sestanek. Tako bo lahko že vnaprej razmislil o možnih izboljšavah delovnih pogojev in na sestanek prišel s konkretnimi predlogi.

Bodite spoštljivi, toda odločni

Med sestankom poskušajte ohraniti mirno kri. Bodite spoštljivi, saj izbruhi ne bodo koristili nikomur. S tem seveda ne namigujemo, da morate potlačiti svoje resnične občutke oziroma stisko. Nasprotno: asertivnost je pri tovrstnih pogovorih ključna. To pomeni, da se med pogovorom ne smete zmesti in se odreči svojim zahtevam, če veste, da ste na robu popolnega kolapsa. Če poskuša delodajalec spremeniti temo pogovora, je torej pomembno, da pogovor prijazno, vendar odločno usmerite k tistemu, zaradi česar ste zaprosili za sestanek.

Izpostavite prednosti za podjetje

Stiska zaposlenih bi morala biti že sama po sebi zadosten razlog za ukrepanje, vendar v praksi to žal pogosto ne drži. Če je delodajalec brezbrižen do vaših težav, mu je zato pametno namigniti, da je preobremenjevanje zaposlenih, ki vodi v izgorelost, škodljivo tudi za samo podjetje. To namreč pomeni pogostejšo in dolgotrajnejšo bolniško odsotnost zaposlenih ter odpovedi, ki zahtevajo nenehno iskanje in uvajanje novih kadrov.

Izpostavljenost strupenim kovinam lahko pospeši staranje jajčnikov

Karmen Jordan
-
0
Izpostavljenost strupenim kovinam lahko pospeši staranje jajčnikov

V znanstveni reviji The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism je bila pred nedavnim objavljena študija, ki osvetljuje nevarnosti, povezane z izpostavljenostjo delcem težkih kovin. Raziskovalci so ugotovili, da lahko pogosta izpostavljenost tovrstnim delcem občutno pospeši staranje jajčnikov.

O čem govorimo, ko govorimo o staranju jajčnikov?

»Staranje jajčnikov« je seveda običajen proces, ki se mu ni mogoče izogniti. Izraz se nanaša na postopno upadanje števila jajčec; zaloga v jajčnikih se postopoma zmanjšuje, dokler na določeni točki ni več možna zanositev. Tako nastopi t. i. menopavza, s katero izginejo tudi menstruacije. Pri tem je treba upoštevati, da prehod v menopavzo običajno ni nenaden, ampak lahko traja več let. Gre za obdobje, ki je znano kot perimenopavza in ki se običajno začne okoli 45. leta starosti. Prehod v menopavzo lahko spremljajo precej neprijetne težave, na primer vročinski oblivi. Tovrstne težave se lahko pogosto ublažijo z naravnimi metodami (zeliščni pripravki, zdrava prehrana itn.), v skrajnih primerih pa je potrebna nadomestna hormonska terapija. Poleg očitnih simptomov lahko prehod v menopavzo s sabo prinese tudi skrita tveganja. Eno od njih je denimo povečano tveganje za pospešeno zmanjševanje kostne gostote, ki lahko privede do osteoporoze. Študije pa nakazujejo, da se poveča tudi tveganje za težave s srcem.

Korelacija med prisotnostjo težkih kovin v urinu in zmanjšanjem količine hormona AHM

Čeprav menopavzi ni mogoče ubežati, sta začetek prehoda v menopavzo in intenzivnost težav v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov. Avtorji uvodoma omenjene študije so se osredotočili na raziskovanje vpliva delcev težkih kovin. Analizirali so vzorce urina 549 žensk. Šlo je za ženske srednjih let, pri katerih se je prehod v menopavzo že začel. V analiziranih vzorcih so bili odkriti delci različnih kovin, vključno z arzenom, kadmijem, živim srebrom in svincem. Analiza je razkrila obstoj korelacije med izpostavljenostjo težkim kovinam in manjšo količino Anti-Müllerjevega hormona (AMH) pri ženskah srednjih let. Gre za hormon, ki se uporablja kot nekakšna biološka ura. Na podlagi vrednosti tega hormona je namreč mogoče oceniti število jajčec v jajčnikih.

Večja količina delcev pomenila večjo verjetnost za hitrejše črpanje zalog

Analizirani so bili vzorci, ki so se zbirali več let pred zadnjo menstruacijo. Večja količina delcev težkih kovin v urinu je pomenila večjo verjetnost za pospešeno staranje jajčnikov oziroma za manjšo zalogo jajčec. To ni posebno presenetljivo, če upoštevamo, da znanstveniki že kar nekaj časa vedo, da lahko kovine, kot sta arzen in kadmij, učinkujejo kot t. i. endokrini motilci, kar pomeni, da lahko negativno vplivajo na žleze in s tem zavrejo normalno sproščanje hormonov.

Nevarnosti, povezane s (pre)zgodnjim staranjem jajčnikov

Zgodnje staranje jajčnikov lahko seveda močno oteži zanositev, vendar potencialna neplodnost ni edina težava. Prehitro staranje jajčnikov oziroma pospešeno kopnenje zalog jajčec je lahko težava tudi pri tistih osebah, ki ne nameravajo (več) zanositi. Zgodnji začetek prehoda v menopavzo lahko namreč dodatno poveča tveganje za pospešeno zmanjševanje kostne gostote oziroma za osteoporozo. Obenem se s tem poveča tudi nevarnost za bolezni srca in ožilja ter za kognitivne težave. Poleg tega pa lahko zgodnji začetek prehoda v menopavza s sabo prinese intenzivnejše simptome, ki so v osnovi značilni za to obdobje.

Pot težkih kovin v človeško telo dandanes zelo preprosta

Delcem težkih kovin smo dandanes žal izpostavljeni na praktično vsakem koraku. Gre za delce, ki so pogosto prisotni v vodi in celo v zraku. Posebno problematična pa je lahko morska hrana, saj so v telesih rib pogosto prisotne večje količine delcev težkih kovin.

Temna plat električnih avtomobilov

Karmen Jordan
-
0
Temna plat električnih avtomobilov

Proizvodnja litij-ionskih baterij se je v zadnjih letih močno povečala, saj gre za baterije, ki se uporabljajo v vedno več napravah. Poleg tega pa so prav litij-ionske baterije pogosto tiste, ki omogočajo delovanje električnih vozil. Tako ni presenetljivo, da se povečuje tudi povpraševanje po litiju, kar vodi v intenzivno izkopavanje mineralov, ki se uporabljajo za pridobivanje litija. Najverjetneje ste že videli fotografije južnoameriških »litijevih polj«, ki so na pogled čudovita, vendar pa se v ozadju žal skriva precej zaskrbljujoča realnost.

Za izdelavo ene baterije za električno vozilo potrebnih več kilogramov litija

Litij, ki je znan kot najlažja kovina na svetu, je pogosto predstavljen kot ena izmed ključnih rešitev za prekinitev odvisnosti od fosilnih goriv. Glede na ocene bodo do leta 2030 električna vozila predstavljala kar 60 odstotkov vseh novih vozil, pri čemer je treba upoštevati, da so za izdelavo baterije za posamezna vozila potrebne vse prej kot zanemarljive količine litija. Za izdelavo posameznih baterij, ki se uporabljajo v električnih vozilih Tesla Model S, je tako denimo potrebnih kar 12 kilogramov litija. Toda čeprav so električna vozila praviloma okolju prijaznejša alternativa, je tako intenzivno izkopavanje mineralov zelo škodljivo za okolje.

Za osupljivim estetskim učinkom se skriva uničujoč vpliv na okolje

Čudoviti barvni odtenki, ki jih je mogoče občudovati na fotografijah litijevih polj, so posledica različnih koncentracij litijevega karbonata. Barve zajemajo širok spekter – od bledo rožnate do turkizne in živo rumene. Toda podobno kot knjige ne smemo soditi samo po platnicah, se tudi pri litijevih poljih ne smemo ustaviti pri estetskem učinku. Pridobivanje virov, ki so potrebni za proizvodnjo različnih izdelkov, je praktično brez izjeme obremenjujoče za okolje. Privede lahko do zmanjšanja kakovosti prsti, pomanjkanja vode, zmanjšanja biodiverzitete in propadanja ekosistemov, pogosto pa prispeva tudi h globalnemu segrevanju. Ogromno ljudi verjame, da to velja samo za snovi, kot sta premog in zemeljski plin, vendar lahko žal podobne posledice opažamo tudi v povezavi z intenzivnim pridobivanjem litija.

Rudnik litija

Med pridobivanjem litija se porabi ogromno vode

Zaradi praktično neobvladljivega povpraševanja po litiju imajo prebivalci območij v bližini litijevih polj vse pogosteje težave pri dostopanju do vode. Obenem pa je mogoče zaznati negativen vpliv na floro in favno. Za proizvodnjo ene tone litija se porabi kar približno 2,2 milijona litrov vode, zato pomanjkanje vode na najbolj »vročih območjih« izkopavanja niti ni posebno presenetljivo. Težava je najresnejša v Južni Ameriki. Na vrhu lestvice držav, v katerih se proizvede največ litija, lahko najdemo tri južnoameriške države, in sicer Bolivijo, Čile in Argentino. Sledijo Združene države Amerike, Avstralija in Kitajska.

Na vidiku vojne za »belo zlato«?

Zdi se, da bodo vojne za nafto počasi zamenjale vojne za litij. Dostop do območij, bogatih z minerali, ki se uporabljajo za pridobivanje litija, lahko namreč državam zagotovi ekonomsko in tehnološko prevlado nad preostankom sveta. Tako se za litij vedno pogosteje uporablja kar izraz »belo zlato«. Kot se zdi, večina evropskih držav v teh bojih ne bo pretirano konkurenčna. Še najbolje kaže Portugalski, ki velja za evropsko državo z največjo zalogo litija, vendar pa navadni državljani niso pretirano navdušeni nad izkoriščanjem naravnih virov. Tako se vedno več Portugalcev pridružuje protestom proti izkopavanju litija, pri čemer kot glavni argument navajajo izjemno negativne posledice za okolje. Vendar pa portugalske vlade to ne skrbi pretirano, saj je pred nedavnim dovolila izkopavanje litija v šestih regijah. Podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem litija, lokalnemu prebivalstvu obljubljajo ogromno novih delovnih mest, vendar večina domačinov kljub temu nasprotuje njihovim načrtom.

Železne baterije namesto litijevih?

Okoljevarstvene organizacije in različni strokovnjaki kot eno izmed glavnih težav, povezanih s pridobivanjem litija, navajajo onesnaževanje vode. V strokovnih krogih je mogoče pogosto zaslediti stališče, da je za uporabo v električnih vozilih in drugih napravah nujno izumiti baterije, pri izdelavi katerih se bodo uporabljali lažje dostopni, okolju prijaznejši materiali. Kot ena izmed možnih alternativ se denimo omenja železo.

Kontroverzna ozonska terapija: od potencialnih koristi do največjih tveganj

Karmen Jordan
-
0
Kontroverzna ozonska terapija: od potencialnih koristi do največjih tveganj

Ozonska terapija se v alternativnem zdravilstvu uporablja že zelo dolgo, saj naj bi pomagala pri najrazličnejših težavah, povezanih z zdravjem, vendar pa je konvencionalna medicina do te metode zdravljenja zelo skeptična. Ozonska terapija je namreč povezana tudi s precejšnjimi tveganji.

Vse je odvisno od konteksta …

Ozon je sestavljen iz treh molekul kisika (O3). Pri ozonski terapiji se uporablja tekoča ali plinasta oblika ozona, običajno za pomoč pri zdravljenju kompleksnih oziroma kroničnih zdravstvenih težav, na primer pri avtoimunskih obolenji (praviloma gre za težave, ki se ne odzivajo najbolje na druge oblike zdravljenja). Poleg tega pa je ozon zelo uporaben tudi pri razkuževanju različnih površin.

Večini je sicer ozon znan kot plin v ozračju. Pri tem je zanimivo, da je lahko v zgornjih plasteh ozračja ozon zelo koristen, saj zagotavlja zaščito pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, po drugi strani pa je prevelika količina ozona v bližini zemeljskega površja oziroma v zraku, ki ga dihamo, problematična, posebno za astmatike oziroma za ljudi, ki se spopadajo z boleznimi dihal. Prav zato se pri ozonski terapiji ozon ne vdihava neposredno.

Pri čem vse lahko ozonska terapija pomaga?

Med boleznimi oziroma zdravstvenimi težavami, pri katerih naj bi bila ozonska terapija koristna, se med drugim omenjajo artritis, kronična vnetja v telesu, okužba z virusom HIV, počasno celjenje ran, oslabljen imunski sistem, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter degeneracija rumene pege. Raziskave še niso ponudile dokončnih odgovorov o koristih ozonske terapije, toda kot se zdi, lahko terapija zares spodbudi delovanje imunskega sistema in ublaži oksidativni stres. Telo tako lažje premaga okužbe in celo bolezni, kot je rak. Poleg tega naj bi ozonska terapija pomagala tudi pri kandidozi, ki je posledica čezmerne razmnožitve kandide, in pri vzpostavitvi zdrave črevesne flore. Pozitivno pa naj bi vplivala tudi na mitohondrije in s tem na raven energije.

Kot omenjeno, lahko ozonska terapija poskrbi za ublažitev simptomov artritisa. Učinkovala naj bi namreč protibolečinsko. To pa pomeni, da lahko potencialno pomaga tudi pri drugih težavah, za katere so značilne hude bolečine (zlomi, zvini, poškodbe hrbta itn.).

Kako poteka ozonska terapija?

Ker ozona ni pametno vdihavati, se morajo pri ozonski terapiji uporabljati alternativne metode aplikacije. Običajno je med terapijo ozonu izpostavljena koža oziroma problematičen del telesa. Poleg tega je možna rektalna ozonska terapija, ki se praviloma uporablja kot pomoč pri parazitskih okužbah. Ena od možnosti pa je tudi »obogatitev krvi z ozonom«. Bolniku se tako odvzame določena količina krvi, ki je nato izpostavljena ozonu, na koncu pa se kri vrne v bolnikov krvni obtok.

Za koga ozonska terapija ni primerna?

Tudi zagovorniki ozonske terapije se večinoma strinjajo, da v določenih primerih ta pristop ni najboljša izbira. Tako se ozonska terapija med drugim odsvetuje nosečnicam in doječim materam, otrokom, ljudem s čezmerno aktivno ščitnico ter osebam s trombocitopenijo. Praviloma velja, da se ozonska terapija uporablja samo pri tistih ljudeh, pri katerih metode zdravljenja, ki so na voljo v okviru konvencionalne medicine, niso bile učinkovite.  

Možni zapleti in stranski učinki

Eden izmed možnih zapletov zaradi ozonske terapije je pljučna embolija, ki je lahko tudi usodna. Nevarnost za to je posebno velika, če terapija ni izvedena pravilno. Med tveganja, ki ste jim lahko izpostavljeni, če se odločite za ozonsko terapijo, spadajo tudi krvno prenosljive okužbe.

Poleg nevarnejših zapletov so možni tudi začasni nezaželeni stranski učinki. Ker ozonska terapija aktivira imunski sistem, lahko nenadna sprememba sproži začasno poslabšanje, na primer simptome, ki spominjajo na gripo. Možna je torej t. i. Herxheimerjeva reakcija, za katero se včasih uporablja tudi izraz zdravilna kriza.

Če razmišljate o ozonski terapiji, je zelo pomembno, da se pred tem posvetujete s svojim zdravnikom, ki bo lahko na podlagi natančnejšega vpogleda v vaše zdravstveno stanje ocenil, ali bi bilo smiselno preizkusiti ta pristop.

1...240241242...1.152Stran 241 od 1.152