Ozonska terapija se v alternativnem zdravilstvu uporablja že zelo dolgo, saj naj bi pomagala pri najrazličnejših težavah, povezanih z zdravjem, vendar pa je konvencionalna medicina do te metode zdravljenja zelo skeptična. Ozonska terapija je namreč povezana tudi s precejšnjimi tveganji.
Vse je odvisno od konteksta …
Ozon je sestavljen iz treh molekul kisika (O3). Pri ozonski terapiji se uporablja tekoča ali plinasta oblika ozona, običajno za pomoč pri zdravljenju kompleksnih oziroma kroničnih zdravstvenih težav, na primer pri avtoimunskih obolenji (praviloma gre za težave, ki se ne odzivajo najbolje na druge oblike zdravljenja). Poleg tega pa je ozon zelo uporaben tudi pri razkuževanju različnih površin.
Večini je sicer ozon znan kot plin v ozračju. Pri tem je zanimivo, da je lahko v zgornjih plasteh ozračja ozon zelo koristen, saj zagotavlja zaščito pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, po drugi strani pa je prevelika količina ozona v bližini zemeljskega površja oziroma v zraku, ki ga dihamo, problematična, posebno za astmatike oziroma za ljudi, ki se spopadajo z boleznimi dihal. Prav zato se pri ozonski terapiji ozon ne vdihava neposredno.
Pri čem vse lahko ozonska terapija pomaga?
Med boleznimi oziroma zdravstvenimi težavami, pri katerih naj bi bila ozonska terapija koristna, se med drugim omenjajo artritis, kronična vnetja v telesu, okužba z virusom HIV, počasno celjenje ran, oslabljen imunski sistem, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter degeneracija rumene pege. Raziskave še niso ponudile dokončnih odgovorov o koristih ozonske terapije, toda kot se zdi, lahko terapija zares spodbudi delovanje imunskega sistema in ublaži oksidativni stres. Telo tako lažje premaga okužbe in celo bolezni, kot je rak. Poleg tega naj bi ozonska terapija pomagala tudi pri kandidozi, ki je posledica čezmerne razmnožitve kandide, in pri vzpostavitvi zdrave črevesne flore. Pozitivno pa naj bi vplivala tudi na mitohondrije in s tem na raven energije.
Kot omenjeno, lahko ozonska terapija poskrbi za ublažitev simptomov artritisa. Učinkovala naj bi namreč protibolečinsko. To pa pomeni, da lahko potencialno pomaga tudi pri drugih težavah, za katere so značilne hude bolečine (zlomi, zvini, poškodbe hrbta itn.).
Kako poteka ozonska terapija?
Ker ozona ni pametno vdihavati, se morajo pri ozonski terapiji uporabljati alternativne metode aplikacije. Običajno je med terapijo ozonu izpostavljena koža oziroma problematičen del telesa. Poleg tega je možna rektalna ozonska terapija, ki se praviloma uporablja kot pomoč pri parazitskih okužbah. Ena od možnosti pa je tudi »obogatitev krvi z ozonom«. Bolniku se tako odvzame določena količina krvi, ki je nato izpostavljena ozonu, na koncu pa se kri vrne v bolnikov krvni obtok.
Za koga ozonska terapija ni primerna?
Tudi zagovorniki ozonske terapije se večinoma strinjajo, da v določenih primerih ta pristop ni najboljša izbira. Tako se ozonska terapija med drugim odsvetuje nosečnicam in doječim materam, otrokom, ljudem s čezmerno aktivno ščitnico ter osebam s trombocitopenijo. Praviloma velja, da se ozonska terapija uporablja samo pri tistih ljudeh, pri katerih metode zdravljenja, ki so na voljo v okviru konvencionalne medicine, niso bile učinkovite.
Možni zapleti in stranski učinki
Eden izmed možnih zapletov zaradi ozonske terapije je pljučna embolija, ki je lahko tudi usodna. Nevarnost za to je posebno velika, če terapija ni izvedena pravilno. Med tveganja, ki ste jim lahko izpostavljeni, če se odločite za ozonsko terapijo, spadajo tudi krvno prenosljive okužbe.
Poleg nevarnejših zapletov so možni tudi začasni nezaželeni stranski učinki. Ker ozonska terapija aktivira imunski sistem, lahko nenadna sprememba sproži začasno poslabšanje, na primer simptome, ki spominjajo na gripo. Možna je torej t. i. Herxheimerjeva reakcija, za katero se včasih uporablja tudi izraz zdravilna kriza.
Če razmišljate o ozonski terapiji, je zelo pomembno, da se pred tem posvetujete s svojim zdravnikom, ki bo lahko na podlagi natančnejšega vpogleda v vaše zdravstveno stanje ocenil, ali bi bilo smiselno preizkusiti ta pristop.