Proizvodnja litij-ionskih baterij se je v zadnjih letih močno povečala, saj gre za baterije, ki se uporabljajo v vedno več napravah. Poleg tega pa so prav litij-ionske baterije pogosto tiste, ki omogočajo delovanje električnih vozil. Tako ni presenetljivo, da se povečuje tudi povpraševanje po litiju, kar vodi v intenzivno izkopavanje mineralov, ki se uporabljajo za pridobivanje litija. Najverjetneje ste že videli fotografije južnoameriških »litijevih polj«, ki so na pogled čudovita, vendar pa se v ozadju žal skriva precej zaskrbljujoča realnost.
Za izdelavo ene baterije za električno vozilo potrebnih več kilogramov litija
Litij, ki je znan kot najlažja kovina na svetu, je pogosto predstavljen kot ena izmed ključnih rešitev za prekinitev odvisnosti od fosilnih goriv. Glede na ocene bodo do leta 2030 električna vozila predstavljala kar 60 odstotkov vseh novih vozil, pri čemer je treba upoštevati, da so za izdelavo baterije za posamezna vozila potrebne vse prej kot zanemarljive količine litija. Za izdelavo posameznih baterij, ki se uporabljajo v električnih vozilih Tesla Model S, je tako denimo potrebnih kar 12 kilogramov litija. Toda čeprav so električna vozila praviloma okolju prijaznejša alternativa, je tako intenzivno izkopavanje mineralov zelo škodljivo za okolje.
Za osupljivim estetskim učinkom se skriva uničujoč vpliv na okolje
Čudoviti barvni odtenki, ki jih je mogoče občudovati na fotografijah litijevih polj, so posledica različnih koncentracij litijevega karbonata. Barve zajemajo širok spekter – od bledo rožnate do turkizne in živo rumene. Toda podobno kot knjige ne smemo soditi samo po platnicah, se tudi pri litijevih poljih ne smemo ustaviti pri estetskem učinku. Pridobivanje virov, ki so potrebni za proizvodnjo različnih izdelkov, je praktično brez izjeme obremenjujoče za okolje. Privede lahko do zmanjšanja kakovosti prsti, pomanjkanja vode, zmanjšanja biodiverzitete in propadanja ekosistemov, pogosto pa prispeva tudi h globalnemu segrevanju. Ogromno ljudi verjame, da to velja samo za snovi, kot sta premog in zemeljski plin, vendar lahko žal podobne posledice opažamo tudi v povezavi z intenzivnim pridobivanjem litija.
Med pridobivanjem litija se porabi ogromno vode
Zaradi praktično neobvladljivega povpraševanja po litiju imajo prebivalci območij v bližini litijevih polj vse pogosteje težave pri dostopanju do vode. Obenem pa je mogoče zaznati negativen vpliv na floro in favno. Za proizvodnjo ene tone litija se porabi kar približno 2,2 milijona litrov vode, zato pomanjkanje vode na najbolj »vročih območjih« izkopavanja niti ni posebno presenetljivo. Težava je najresnejša v Južni Ameriki. Na vrhu lestvice držav, v katerih se proizvede največ litija, lahko najdemo tri južnoameriške države, in sicer Bolivijo, Čile in Argentino. Sledijo Združene države Amerike, Avstralija in Kitajska.
Na vidiku vojne za »belo zlato«?
Zdi se, da bodo vojne za nafto počasi zamenjale vojne za litij. Dostop do območij, bogatih z minerali, ki se uporabljajo za pridobivanje litija, lahko namreč državam zagotovi ekonomsko in tehnološko prevlado nad preostankom sveta. Tako se za litij vedno pogosteje uporablja kar izraz »belo zlato«. Kot se zdi, večina evropskih držav v teh bojih ne bo pretirano konkurenčna. Še najbolje kaže Portugalski, ki velja za evropsko državo z največjo zalogo litija, vendar pa navadni državljani niso pretirano navdušeni nad izkoriščanjem naravnih virov. Tako se vedno več Portugalcev pridružuje protestom proti izkopavanju litija, pri čemer kot glavni argument navajajo izjemno negativne posledice za okolje. Vendar pa portugalske vlade to ne skrbi pretirano, saj je pred nedavnim dovolila izkopavanje litija v šestih regijah. Podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem litija, lokalnemu prebivalstvu obljubljajo ogromno novih delovnih mest, vendar večina domačinov kljub temu nasprotuje njihovim načrtom.
Železne baterije namesto litijevih?
Okoljevarstvene organizacije in različni strokovnjaki kot eno izmed glavnih težav, povezanih s pridobivanjem litija, navajajo onesnaževanje vode. V strokovnih krogih je mogoče pogosto zaslediti stališče, da je za uporabo v električnih vozilih in drugih napravah nujno izumiti baterije, pri izdelavi katerih se bodo uporabljali lažje dostopni, okolju prijaznejši materiali. Kot ena izmed možnih alternativ se denimo omenja železo.