Po precej intenzivno vročem vremenskem poletju in več vročinskih epizodah se ob vsaki novi napovedi toplega zraka hitro pojavi vprašanje, ali se vročina vrača. Trenutne napovedi za Slovenijo konec septembra res kažejo daljše obdobje precej jasnega in postopno toplejšega vremena, vendar glede na jesenski čas to obdobje težko definiramo kot vročinski val. Namesto temperatur nad 30 °C ARSO do začetka oktobra večinoma pričakuje popoldanske vrednosti med 20 in 25 °C, s čimer bo marsikdo, ki užival v aktivnostih v naravi več kot zadovoljen.
Ključni poudarki:
- Za Slovenijo trenutno ni napovedan nov klasičen vročinski val.
- Od konca tedna sledi večinoma suho, sončno in postopno toplejše vreme.
- Najvišje dnevne temperature bodo večinoma med 20 in 25 °C.
- Jutra bodo ostala hladna, sprva ponekod le okoli 5 °C, zato bo dnevni temperaturni razpon velik.
V višinah bo proti našim krajem sicer dotekal razmeroma topel zrak, nad Alpami in vzhodno Evropo pa se bo okrepilo območje visokega zračnega tlaka. To pomeni precej stabilno vreme, vendar konec septembra že bistveno krajši dan in hladnejše noči preprečujejo, da bi se ozračje segrevalo tako kot sredi poletja.
Najprej še ena vremenska sprememba
Pred stabilnejšim obdobjem nas čaka še krajša motnja.
ARSO za sredo, 23. septembra, napoveduje večinoma jasno vreme z najvišjimi temperaturami od 18 do 22 °C. V četrtek bo sprva še dokaj sončno in topleje, čez dan pa se bo pooblačilo. Popoldne bodo na severu nastajale plohe in posamezne nevihte, ki se bodo zvečer širile proti jugu. Najvišje temperature bodo od 18 do 24 °C.
Za petek in soboto ARSO nato napoveduje dokaj jasno vreme, po nižinah pa se bo zjutraj pojavljala megla.
Prav po tej kratki spremembi se začne vremenski vzorec, zaradi katerega lahko dobimo občutek, da se vrača pozno poletje.
Od konca tedna sledi več dni sončnega vremena
Med 26. septembrom in 1. oktobrom bo po trenutnih izračunih nad območjem Alp in Slovenije večinoma vztrajalo območje visokega zračnega tlaka.
ARSO pričakuje pretežno jasno vreme. Do ponedeljka bo v nižjih plasteh dotekal suh zrak od vzhoda, nato od zahoda, v višinah pa bo nad nami razmeroma topel zrak. Verjetnost padavin se bo nekoliko povečala šele proti četrtku.
To pomeni več zaporednih dni, ki bodo popoldne lahko delovali skoraj poletno:
- veliko sonca in malo padavin,
- dnevne temperature večinoma med 20 in 25 °C,
- zjutraj sprva od približno 5 do 10 °C,
- pozneje jutranje temperature večinoma okoli 10 °C,
- po nekaterih nižinah jutranja megla.
Posebej na soncu in v zavetnih legah bo sredi dneva občutek precej topel. Toda temperaturna slika bo še vedno bistveno bolj jesenska kot med pravim vročinskim valom.
Zakaj temu ne moremo kar reči vročinski val?
Beseda »vročinski val« se v medijih pogosto uporablja precej ohlapno, meteorološko pa ima natančnejši pomen.
ARSO navaja, da med meteorološkimi službami sicer ni ene same univerzalne definicije, v Sloveniji pa uporabljajo kriterij najmanj treh zaporednih dni, ko povprečna dnevna temperatura presega določeno mejo. Prag je odvisen od podnebnega območja: 22 °C v zmernem podnebju hribovitega sveta, 24 °C v celinskem podnebju in 25 °C v omiljenem sredozemskem podnebju.
ARSO za lažje spremljanje uporablja tudi običajne temperaturne kazalnike. Topel dan je dan, ko najvišja temperatura preseže 25 °C, vroč dan pa zahteva več kot 30 °C. Pri več kot 35 °C govorimo o zelo vročem dnevu.
Trenutno napovedane temperature od 20 do 25 °C so zato daleč od klasične vročine.
Boljši opis prihajajočega vremena bi bil toplo in stabilno zgodnjejesensko obdobje.
Zakaj bo kljub temu na soncu občutek zelo topel?
Konec septembra lahko termometer pokaže 23 ali 24 °C, občutek na sončni terasi ali vrtu pa je precej toplejši.
Razlog je neposredno sončno sevanje. Če ni veliko vetra in oblaki ne zastirajo sonca, se površine hitro segrejejo. Južne stene hiš, tlakovane terase, rastlinjaki in zavetne lege lahko zato sredi dneva postanejo presenetljivo topli.
Toda takoj po sončnem zahodu bo razlika očitna. Dolge septembrske noči omogočajo hitro ohlajanje, zato bodo jutranje temperature lahko tudi za 15 °C ali več nižje od popoldanskih.
Prav ta velika razlika med jutrom in popoldnevom je eden najboljših znakov, da ne gre več za poletni vročinski val.
Kaj takšno vreme pomeni za vrt?
Za vrt je takšen konec septembra pravzaprav lahko zelo dobrodošel. Tla so po poletju še dovolj topla, popoldnevi bodo prijetni, ekstremne vročine pa po trenutnih napovedih ne bo.
To so dobre razmere za setev in sajenje številnih jesenskih rastlin, presajanje trajnic ter obnovo trate. Sončno in razmeroma suho vreme je primerno tudi za pobiranje pridelka, sušenje semena in pospravljanje vrta pred hladnejšim delom jeseni.
Obstaja pa ena podrobnost, ki je ne smemo spregledati: sončni dnevi brez padavin lahko hitro osušijo zgornjo plast zemlje, posebno na novo posejanih gredah in tratah.
Sveže posejano travo, motovilec, špinačo in druge plitve setve zato še naprej preverjajte. Mladi kalčki imajo zelo majhen koreninski sistem in potrebujejo precej bolj enakomerno vlažnost kot starejše rastline.
Paradižniki in paprika lahko dobijo še nekaj časa
Topel in sončen konec septembra je dobra novica tudi za toploljubne vrtnine, ki še vedno ostajajo na prostem.
Paradižniki, paprika in jajčevci lahko ob dovolj sonca še naprej dozorevajo. Pri njih pa bodo vedno pomembnejše nočne temperature. Jutra s 5 do 10 °C so precej drugačna od poletnih razmer in rast teh rastlin se bo kljub toplim popoldnevom postopoma upočasnjevala.
Zato je smiselno spremljati kratkoročne napovedi, predvsem če imate vrt v hladnejši kotlini ali nekoliko višje ležečem kraju.
Na Primorskem bo sezona pričakovano trajala dlje kot v hladnejših notranjskih in alpskih dolinah.
Jutranja megla bo vse pogostejša
Visok zračni tlak jeseni ne pomeni nujno modrega neba od jutra do večera.
ARSO v prihajajočem stabilnem obdobju po nižinah pričakuje tudi jutranjo meglo.
To je značilen jesenski pojav. Daljše noči ohladijo zrak pri tleh, ob dovolj veliki vlagi pa nastane megla. Na nekaterih območjih se lahko razkroji hitro, drugje pa vztraja precejšen del dopoldneva.
Za vrtnarje pomeni tudi dalj časa mokre liste in več rose. Pri rastlinah, občutljivih na glivične bolezni, zato jeseni še bolj velja, da jih zalivamo pri tleh in ne po listih, zlasti proti večeru.
Lahko se napoved še spremeni?
Seveda, zlasti pri napovedih za sedem ali več dni vnaprej.
Precej zanesljiv je trenutno splošni vzorec: po četrtkovi motnji sledi stabilnejše obdobje z visokim zračnim tlakom. Manj gotovi so natančna temperatura posameznega dne, trajanje stabilnega obdobja in čas prihoda naslednje fronte.
ARSO trenutno ocenjuje, da se verjetnost padavin ponovno nekoliko poveča šele okoli četrtka, 1. oktobra.
Z vsakim novim modelskim izračunom se lahko ta meja premakne za kakšen dan.
Poletje se torej ne vrača, prihaja pa zelo prijeten konec septembra
Po trenutni napovedi zato ni razloga govoriti o novem vročinskem valu nad Slovenijo.
Precej bolj verjeten scenarij je nekaj drugega: po kratkotrajno bolj nestanovitnem četrtku bomo dobili več zaporednih sončnih in suhih dni z dnevnimi temperaturami okoli 20 do 25 °C.
To je za konec septembra lahko izjemno prijetno vreme. Popoldne bomo marsikje še lahko sedeli zunaj v kratkih rokavih, zjutraj pa nas bodo temperature okoli 5 do 10 °C hitro spomnile, da smo že v prvih dneh koledarske jeseni.
Če se bodo prihodnji izračuni začeli občutneje segrevati in bodo kazali temperature proti 30 °C, bo zgodba drugačna. Za zdaj pa kaže predvsem na podaljšano obdobje tople in sončne jeseni – ne na vrnitev prave poletne vročine.
