Ko vrt novembra že izgublja barve, se zdi, da je čas sajenja skoraj končan. Pri ribezu, kosmuljah, josti in malinah pa je prav nasprotno: pozna jesen je eden najboljših terminov za sajenje, saj rastline po odpadanju listov preidejo v mirovanje, tla pa so še dovolj topla, da se korenine lahko začnejo prilagajati novemu mestu. Sadimo lahko vse dokler zemlja ni zmrznjena ali razmočena.
Ključni poudarki:
- Ribez, kosmulje, josto in maline je zelo smiselno saditi jeseni, ko rastline že mirujejo.
- Ribez in kosmulje posadimo nekoliko globlje, kot so rasli v drevesnici, da spodbudimo novo razraščanje.
- Ne sadite v razmočeno zemljo; po sajenju dobro zalijte in tla zaščitite z organsko zastirko.
Zakaj je november za jagodičevje tako primeren?
Jesenska sadika po sajenju ne potrebuje energije za ohranjanje velike listne mase. Dokler zemlja ni mrzla, se lahko koreninski sistem počasi prilagaja okolici, spomladi pa je rastlina že na svojem mestu in lahko začne odganjati takoj, ko se razmere izboljšajo.
To je posebno koristno pri ribezu in kosmuljah, ki spomladi odženeta zelo zgodaj. Če jesensko sajenje zamudimo, je priporočljivo spomladansko sajenje opraviti čim prej, še preden se rastline močneje prebudijo.
November je tudi čas, ko drevesnice ponujajo več sadik z golimi koreninami. Te so pogosto cenovno ugodnejše od rastlin v večjih loncih, vendar jih moramo po nakupu posaditi čim prej in korenin nikoli pustiti, da se izsušijo.
Edina pomembna omejitev je stanje zemlje. Če se prst lepi na lopato in se ob hoji spreminja v blato, s sajenjem počakajte. Obdelava razmočene zemlje hitro uniči njeno strukturo, okoli korenin pa po sajenju ostanejo zbite plasti brez dovolj zraka.
Ribez in kosmulje posadite nekoliko globlje
Pri večini rastlin nas opozarjajo, naj jih ne sadimo globlje, kot so rasle prej. Ribez in kosmulje sta zanimiva izjema.
Ribez lahko posadimo približno 5 do 10 centimetrov globlje, kot je rasel v drevesnici ali loncu. S tem spodbudimo izraščanje novih poganjkov iz spodnjega dela rastline in dobimo bolj poln grm. Podobno ravnamo s kosmuljo, pri kateri želimo dobro razvejano osnovo grma.
Sadilna jama naj bo precej širša od koreninskega sistema, da lahko korenine razporedimo brez zvijanja. Pri slabši zemlji jo izboljšamo z zrelim kompostom, vendar korenin ne polagamo neposredno na plast koncentriranega svežega gnoja.
Po sajenju zemljo nežno utrdimo in rastlino obilno zalijemo. Zalivanje je pomembno tudi novembra, saj pomaga zemlji, da se oprime korenin in zapolni zračne žepe. Nato lahko okoli grma dodamo organsko zastirko iz komposta, zdrobljenega listja ali drugega primernega materiala. Ribez in kosmulja imata precej plitev koreninski sistem, zato jima plast organske snovi dolgoročno koristi.
Pri sajenju si lahko pomagate s tem kratkim zaporedjem:
- sadiko z golimi koreninami pred sajenjem dobro preglejte in odstranite samo poškodovane korenine,
- izkopljite dovolj široko jamo in korenine naravno razporedite,
- ribez oziroma kosmuljo postavite nekoliko globlje kot v drevesnici,
- zasujte z rahlo zemljo, dobro zalijte in površino zastirajte.
Če sadite več grmov, ne pozabite na njihovo končno velikost. Ribez lahko zraste v precej širok grm, josta pa še občutno večjega in lahko doseže približno dva metra ali več, zato jo že na začetku postavite tja, kjer bo imela dovolj prostora.
Maline potrebujejo nekoliko drugačno pripravo
Tudi za maline je jesen zelo dober čas za sajenje, posebno ko so rastline že odvrgle liste. Najbolje uspevajo na sončnem in zračnem mestu v humozni, prepustni zemlji. Ne ustreza jim težko rastišče, kjer voda po jesenskem dežju dolgo zastaja.
Pri malinovem nasadu je vredno že pred sajenjem razmisliti o opori. Rozge lahko zrastejo dva metra ali več in so med rodnostjo precej obremenjene, zato je preprosta konstrukcija s koli in žico veliko lažje postavljena takrat, ko je površina še prazna.
Sadike običajno razporedimo približno pol metra narazen, pri daljših vrstah pa pustimo dovolj prostora tudi za dostop z obeh strani. Maline imajo plitev koreninski sistem, zato jih pozneje ne okopavamo globoko. Organska zastirka pomaga ohranjati enakomernejšo vlago in hkrati zmanjšuje rast plevela.
Pomembna podrobnost je izbira lege. Maline ne sadite na mesto, kjer je voda stalno visoka ali kjer bo nasad stisnjen med zidove brez pretoka zraka. Sončna, odprta lega pomaga tudi pri hitrejšem sušenju listov po dežju, kar zmanjša ugodne razmere za bolezni.
Kaj izbrati za manjši vrt?
Če imate prostora malo, jagodičevja ni treba opustiti. Ribez in kosmulje lahko gojimo tudi v bolj ozkih oblikah ob opori, obstajajo pa tudi rastline, cepljene na višje deblo. Takšna oblika zavzame manj prostora pri tleh in omogoča, da pod krošnjo posadimo nižje rastline.
Za začetnika je ribez posebno hvaležen, saj je razmeroma nezahteven, dobro prenaša slovenske zime in lahko uspeva tudi v delni senci. Rdeči in beli ribez sta običajno nekoliko manj zahtevna glede lege, črni ribez pa ima rad nekoliko bolj vlažna in humozna tla. Vsi bodo bolje rodili, če ne trpijo poletne suše.
Kosmulja potrebuje podobne razmere in je prav tako zelo trpežna. Če vas odvračajo njeni trni, je zanimiva josta – križanec črnega ribeza in kosmulje, ki raste precej bujneje, vendar nima trnov in dobro prenaša naše podnebje.
Pri izbiri več sadik ni treba kupiti petih enakih. Različne sorte ribeza in kosmulj zorijo ob različnih terminih, zato lahko s kombinacijo zgodnejših in poznejših sort podaljšate pobiranje pridelka. Čeprav so številne sorte samooplodne, je pri nekaterih vrstah pridelek ob več sortah lahko večji.
Po sajenju jih ne začnite takoj »negovati« z veliko gnojila
Jeseni sadika potrebuje predvsem dober stik korenin z zemljo, dovolj vlage in čas za mirovanje. Ni treba spodbujati nove nežne rasti z velikimi odmerki dušika, saj želimo, da rastlina do zime ostane umirjena.
Če je zemlja slaba, ji dodajte zrel kompost ali dobro uležan organski material, nato pa površino prekrijte z zastirko. Pri ribezu in kosmuljah je to posebno uporabno tudi zato, ker korenine ostajajo precej blizu površine in jih poleti hitro prizadene izsuševanje.
Novembrsko sajenje ima še eno praktično prednost: spomladi boste imeli eno veliko opravilo manj. Takrat ribez in kosmulje pogosto že zgodaj odganjajo, na vrtu pa nas čaka setev, priprava gred in številna druga dela. Grm, ki ste ga posadili zdaj, bo takrat že čakal na novo sezono.
Preberite tudi:
- Obrezovanje ribeza: Črnega ne smete rezati enako kot rdečega
- Mikorizne glive na vrtu: Kako jih pravilno uporabljati
