Grozdi jagod so pobrani, skozi sredino grma pa skoraj ni veÄ mogoÄe pogledati. Obrezovanje ribeza avgusta lahko izboljÅ¡a zraÄnost in pripravi grm na prihodnjo sezono, toda sploÅ¡no navodilo »odreÅŸite stare veje« ni dovolj natanÄno. Ärni ribez najbogateje rodi na mlajÅ¡em lesu, rdeÄi in beli pa veÄino jagod razvijeta na kratkih rodnih poganjkih starejÅ¡ih vej.
KljuÄni poudarki:
- Obrezovanje ribeza avgusta je primerno predvsem za selektivno pomlajevanje starejÅ¡ega Ärnega ribeza po konÄanem pobiranju.
- Pri Ärnem ribezu odstranite najveÄ tretjino najstarejÅ¡ih vej, mlade svetlejÅ¡e poganjke pa ohranite za prihodnji pridelek.
- RdeÄega in belega ribeza ne pomladite enako; avgusta krajÅ¡amo predvsem stranske poganjke oblikovanih kordonov in pahljaÄ.
Zakaj Ärni in rdeÄi ribez zahtevata drugaÄen rez
Razlika ni samo v barvi jagod. Vrste ribeza imajo razliÄno razporejen rodni les, zato z enakim rezom pri enem grmu spodbudimo pridelek, pri drugem pa lahko odreÅŸemo velik del prihodnjih cvetnih nastavkov.
Ärni ribez najbolje rodi na moÄnih poganjkih, ki so zrasli v zadnjih nekaj letih, posebno dragocena pa je mlada rast. Stare, temne in razvejane veje sÄasoma postajajo manj produktivne. Njihovo postopno odstranjevanje spodbuja razvoj novih poganjkov iz osnove grma.
RdeÄi in beli ribez veÄino pridelka razvijeta na kratkih rodnih poganjkih oziroma ostrogah dve- in triletnega lesa. Äe bi avgusta brez premisleka odstranili ali moÄno skrajÅ¡ali vse starejÅ¡e veje, bi z njimi odstranili tudi pomemben del prihodnjega pridelka.
Zato velja preprosta orientacija:
- Ärni ribez: poudarek je na stalnem obnavljanju mladih vej;
- rdeÄi in beli ribez: poudarek je na ohranjanju rodnih ostrog na dobro oblikovanem ogrodju;
- vse vrste: poškodovane, bolne in odmrle veje odstranimo ne glede na barvo plodov.
Obrezovanje ribeza avgusta zaÄnite ÅŸe med pobiranjem
Dokler so na vejah Å¡e zadnji grozdi, veliko laÅŸje vidite, katere veje so rodile slabo in katere imajo moÄno mlado rast. Pozimi, ko grm ostane brez listov, je njegova zgradba preglednejÅ¡a, vendar je teÅŸje doloÄiti, kje je bil pridelek skromen.
Uporabite preprost sistem oznaÄevanja. Potrebujete:
- šest do deset kosov svetle vrvice, dolgih priblişno 20 centimetrov;
- Äiste roÄne Å¡karje;
- pri debelejÅ¡ih vejah Å¡e dvoroÄne Å¡karje ali ozko vrtno ÅŸago;
- posodo za odstranjene rastlinske dele.
Med pobiranjem s svetlo vrvico oznaÄite:
- najtemnejše in najdebelejše veje z malo jagodami;
- veje, ki leÅŸijo na tleh;
- polomljene ali delno posušene poganjke;
- mesta z nenavadno drobnimi listi, sušenjem ali poškodbami.
Vseh oznaÄenih vej pozneje ne odreÅŸite samodejno. Vrvica je opomnik za ponovni pregled, ne dokonÄna odloÄitev. Pred rezom ocenite celoten grm in preverite, koliko zdravega mladega lesa bi ostalo.
Kako prepoznati star les Ärnega ribeza
Starosti veje ni vedno mogoÄe doloÄiti samo po debelini. MoÄna mlada veja je lahko ÅŸe v prvi sezoni precej debela, vendar ima navadno bolj gladko in svetlejÅ¡e lubje.
NajstarejÅ¡e veje Ärnega ribeza so obiÄajno:
- temnejÅ¡e, sivorjave ali skoraj Ärne;
- bolj hrapave in razpokane;
- moÄno razvejane v zgornjem delu;
- nagnjene k tlom;
- porasle s številnimi kratkimi, šibkimi stranskimi poganjki;
- manj rodne kot mlajÅ¡e, pokonÄne veje.
Mladi poganjki navadno izraÅ¡Äajo neposredno iz tal. So svetlejÅ¡i, gladki, razmeroma ravni in manj razvejani. Prav ti poganjki predstavljajo prihodnost grma, zato jih med avgustovskim ÄiÅ¡Äenjem ne krajÅ¡ajte samo zato, ker Å¡trlijo nad preostalo rastlino.
Äe odstranite vrh zdravega mladega poganjka, izgubite del lesa, na katerem bi se lahko oblikovali cvetovi in jagode.
Kako avgusta obrezati Ärni ribez
Selektivni poletni rez je najbolj smiseln pri uveljavljenem Ärnem ribezu, starem najmanj Å¡tiri leta. Mlad grm prva leta potrebuje predvsem Äas, da ustvari dovolj moÄnih osnovnih poganjkov.
Postopek:
- PoÄakajte do konca pobiranja. Na grmu naj ne bo veÄ uporabnih zrelih jagod.
- Izberite suh, ne prevroÄ dan. Mokre rastline teÅŸje pregledujemo, zelo vroÄe vreme pa dodatno obremeni sveÅŸe obrezan grm.
- Najprej odstranite odmrle in polomljene dele. ReÅŸite do zdravega lesa oziroma do osnove.
- Izberite najstarejše veje. Prednost imajo temne, slabo rodne in k tlom povešene veje.
- Odstranite najveÄ tretjino starega ogrodja. Pri redno negovanem grmu pogosto zadostujeta dve ali tri veje.
- ReÅŸite Äim bliÅŸje tlom. Dolgi Å¡trclji ne bodo znova postali produktivne veje in lahko ovirajo nove poganjke.
- Ohranite moÄne mlade poganjke. Å ibke, zelo tanke ali med seboj prepletene mladice lahko razredÄite.
KonÄni grm naj ima odprto, vendar ne prazno zgradbo. Zdrava odrasla rastlina ima lahko pribliÅŸno Å¡est do deset moÄnih osnovnih vej razliÄnih starosti.
Äe je Ärni ribez veÄ let rasel brez rezi, ga ne pomladite v enem dnevu. Odstranjevanje polovice ali veÄ grma pomeni velik Å¡ok in lahko moÄno zmanjÅ¡a pridelek. Prenovo raje razdelite na dve ali tri sezone.

Kaj avgusta narediti z rdeÄim in belim ribezom
RdeÄi in beli ribez, ki rasteta kot obiÄajen grm, avgusta praviloma ne potrebujeta moÄnega pomlajevalnega reza. Odstranite lahko odmrle, poÅ¡kodovane, bolne in izrazito poveÅ¡ene veje, veÄji strukturni poseg pa pustite za obdobje mirovanja od pozne zime do zaÄetka pomladi.
DrugaÄe ravnamo z rastlinami, oblikovanimi ob opori kot kordon ali pahljaÄa. Pri njih poleti krajÅ¡amo letoÅ¡nje stranske poganjke, da ohranimo ozko obliko in spodbudimo rodne ostroge.
Ko je rast konÄana ali se izrazito umirja:
- letoÅ¡nji stranski poganjek poiÅ¡Äite na glavni veji;
- od njegove osnove preštejte priblişno štiri ali pet listov;
- poganjek skrajšajte tik nad naslednjim listom oziroma brstom;
- vodilnega vrha ne krajšajte, dokler rastlina ni dosegla şelene višine;
- starih kratkih rodnih ostrog ne odstranjujte.
Tak rez ni potreben pri vsakem grmu rdeÄega ribeza. Namenjen je predvsem oblikovanim rastlinam in zelo bujnim sortam, pri katerih dolgi stranski poganjki zapirajo svetlobo ter kvarijo obliko.
Kaj razkrije prerez odstranjene veje
Ko odreÅŸete staro vejo, poglejte njeno sredico. Zdrav les je obiÄajno svetel in Ävrst. Temna, votla ali razbarvana sredica lahko kaÅŸe na poÅ¡kodbo ali prisotnost Å¡kodljivca v poganjku.
Sumljive veje odreÅŸite nekoliko niÅŸje, dokler ne doseÅŸete zdravega prereza. TakÅ¡nih ostankov ne puÅ¡Äajte pod grmom. Odnesite jih z vrta, orodje pa pred uporabo na drugi rastlini oÄistite.
VeÄjih zdravih ran ni treba mazati z vrtnarskim premazom. Äist, gladek rez se praviloma bolje zaceli brez dodatnega premaza kot razcefrana rana, na katero nanesemo debelo plast nepreverjenega domaÄega pripravka.
Nega ribeza po avgustovskem obrezovanju
Ribez ima razmeroma plitev koreninski sistem, zato lahko poletna suša vpliva na njegovo okrevanje in oblikovanje nastavkov za naslednjo sezono. Po rezi preverite vlaşnost tal in grm ob suši temeljito zalijte.
Vodo poÄasi usmerite na obmoÄje pod zunanjim delom kroÅ¡nje. Pogosto povrÅ¡insko Å¡kropljenje listov ne nadomesti globljega zalivanja korenin.
Okoli grma lahko obnovite pribliÅŸno pet centimetrov debelo plast organske zastirke. Uporabite zrel kompost, zdrobljeno lubje ali delno razkrojene sekance. Neposredno ob osnovi vej pustite nekaj centimetrov prostega prostora, da lubje ne ostaja stalno mokro.
Po avgustovskem rezu ne dodajajte velike koliÄine gnojila z visokim deleÅŸem duÅ¡ika. TakÅ¡no gnojenje lahko spodbudi mehko pozno rast, ki se pred zimo ne utrdi dovolj. Glavno hranjenje grma je primerneje naÄrtovati glede na stanje tal in spomladansko rast.
Najpogostejše napake zmanjšajo pridelek šele naslednje leto
Posledic napaÄnega reza avgusta pogosto ne opazimo takoj. Grm ostane zelen in lahko celo poÅŸene nove liste, teÅŸava pa se pokaÅŸe spomladi z manj cvetovi.
Izogibajte se predvsem tem napakam:
- Ärni, rdeÄi in beli ribez obreÅŸete po istem vzorcu;
- pri Ärnem ribezu skrajÅ¡ate vse mlade pokonÄne poganjke;
- rdeÄemu ribezu odstranite kratke rodne ostroge;
- v eni sezoni izreÅŸete veÄino zapuÅ¡Äenega grma;
- škarje postavite previsoko in pustite dolge štrclje;
- reÅŸete med moÄnim vroÄinskim stresom;
- pod grmom pustite obolele liste in poškodovane veje.
Äe niste prepriÄani, katero vrsto ribeza imate, z veÄjim rezom poÄakajte. Ärni ribez prepoznamo tudi po izrazitem znaÄilnem vonju listov in poganjkov, ko jih neÅŸno podrgnemo. RdeÄi in beli ribez tega moÄnega vonja praviloma nimata.
Dober avgustovski rez ni tekmovanje v koliÄini odstranjenih vej. Njegov cilj je, da pri Ärnem ribezu postopoma ustvarjamo prostor za mlad les, pri rdeÄem in belem pa ohranimo rodno ogrodje. Äe po koncu dela grm Å¡e vedno deluje uravnoteÅŸeno, vendar skozenj prodreta svetloba in zrak, ste verjetno odstranili ravno dovolj.

