Oktober je odličen čas za sajenje jablan, hrušk, sliv in drugega sadnega drevja, saj so tla še razmeroma topla, rastlina pa se že pripravlja na mirovanje. Toda pri sajenju lahko naredimo napako, ki je na prvi pogled skoraj nevidna: sadiko posadimo pregloboko in pod zemljo skrijemo cepljeno mesto. Drevo lahko sprva celo lepo raste, posledice napačne globine pa se pokažejo šele pozneje.
Ključni poudarki:
- Cepljeno mesto pri večini sadnih sadik po sajenju pustite jasno nad površino zemlje.
- Sadilna jama naj bo predvsem široka, korenine pa naj bodo razporejene v rahli zemlji brez stika s svežim gnojem.
- Po sajenju drevo dobro zalijte, privežite ob oporo in okoli njega dodajte zastirko, vendar je ne nasujte ob deblo.
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana pri sajenju sadnega drevja svetuje, da je sadika posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici, cepljeno mesto pa naj ostane najmanj približno 10 centimetrov nad tlemi. Upoštevati moramo tudi, da se bo sveže nasuta zemlja še nekoliko posedla.
Kaj je sploh cepljeno mesto in zakaj je tako pomembno?
Večina sadnih dreves, ki jih kupimo v drevesnici, ni zrasla neposredno iz semena želene sorte. Sestavljena so iz dveh rastlin.
Spodnji del je podlaga, ki prispeva koreninski sistem in močno vpliva na velikost drevesa, bujnost, prilagoditev zemlji ter začetek rodnosti. Na podlago je cepljena sorta – na primer določena jablana, hruška ali sliva – katere plodove želimo.
Mesto, kjer sta oba dela združena, običajno prepoznamo kot nekoliko odebeljen, ukrivljen ali brazgotinast del spodnjega debla.
Če imate na primer jablano na šibkeje rastoči podlagi, prav podlaga pomaga, da drevo ostane manjše. Če nad cepljenim mestom začnejo nastajati lastne korenine sorte, lahko postopoma izgubimo del lastnosti, zaradi katerih je bila izbrana določena podlaga. Vpliv podlage na rast, rodnost in obnašanje cepljenega drevesa je zelo dobro dokumentiran tudi v sodobnih raziskavah.
Kako prepoznate cepljeno mesto na novi sadiki?
Preden izkopljete jamo, sadiko dobro poglejte.
Na spodnjem delu debla boste navadno našli rahlo odebelitev, koleno ali poševno brazgotino. Pri nekaterih sadikah je zelo očitna, pri drugih nekoliko manj.
Ne zamenjajte pa cepljenega mesta s koreninskim vratom. Koreninski vrat je območje, kjer deblo prehaja v glavne korenine, cepljeno mesto pa je višje.
Če niste prepričani, vam mora drevesničar znati pokazati, kje je bila sadika cepljena.
Pred sajenjem zato preverite tri stvari:
- kje je koreninski vrat,
- kje je cepljeno mesto,
- do katere višine je sadika rasla v zemlji v drevesnici oziroma posodi.
To vam precej olajša pravilno določitev globine.
Najpogostejša napaka: »Naj bo globlje, da bo bolje držalo«
Pri sajenju imamo pogosto občutek, da bo globlje posajeno drevo stabilnejše. Pri sadnem drevju je to lahko ravno napačen pristop.
Stabilnost zagotovimo z dobrim stikom korenin z zemljo in po potrebi z opornim kolom, ne z zakopavanjem debla.
Če je drevo posajeno pregloboko, se območje debla, ki bi moralo ostati na zraku, znajde v stalno vlažni zemlji. Poleg tega lahko pri cepljenih drevesih del nad cepljenim mestom začne tvoriti lastne korenine, s čimer se spremeni vpliv izbrane podlage. Strokovna priporočila zato cepljeno mesto praviloma ohranjajo nad nivojem tal.
Pri končni višini upoštevajte še posedanje zemlje. Če sadiko postavite ravno na želeno končno višino, se lahko po nekaj tednih znajde nekoliko globlje.
Sadilna jama naj bo širša kot koreninski sistem
Globoka ozka luknja ni najboljša sadilna jama.
Korenine novega drevesa želimo usmeriti predvsem navzven, v okoliško zemljo. Zato naredite dovolj široko jamo, da lahko vse glavne korenine brez zvijanja razporedite v naravnem položaju.
KGZS za klasične sadike z golimi koreninami navaja približno 60 centimetrov do enega metra široko in 40–50 centimetrov globoko jamo, konkretno velikost pa seveda prilagodimo sadiki in zemlji.
Če imate težko zbito zemljo, z vilami ali lopato nekoliko zrahljajte tudi robove jame. Koreninam s tem olajšate prehod iz sadilne jame v okoliško zemljo.
Preden zasujete korenine, naredite to
Pri sadiki z golimi koreninami najprej odrežite samo očitno poškodovane, zlomljene ali posušene konce korenin. Zdrave korenine poskušajte čim bolj ohraniti.
Sadiko nato postavite v jamo in korenine enakomerno razporedite. Pri tem si lahko čez jamo položite ravno palico ali držalo lopate, da boste lažje videli, kje bo končna višina zemlje.
Nato postopoma zasipajte z rahlo izkopano zemljo. Sadiko med zasipavanjem nekajkrat nežno stresite, da zemlja zapolni prazne prostore med koreninami.
Zemljo nato z rokami ali čevljem nežno utrdite, ne pa močno poteptajte.
Svežega gnoja nikoli neposredno na korenine
Jesen je čas, ko imamo pogosto pri roki kompost in hlevski gnoj, zato se hitro pojavi želja, da sadilno jamo spremenimo v nekakšno zalogo hrane za naslednjih pet let.
Pri tem ni treba pretiravati.
Svež hlevski gnoj in koncentrirana gnojila ne smejo priti neposredno v stik z mladimi koreninami. Tudi slovenska strokovna priporočila poudarjajo, da morajo biti gnojila od korenin ločena s plastjo zemlje.
Dobro dozorel kompost lahko uporabite predvsem za izboljšanje strukture zemlje, vendar naj večina materiala okoli korenin ostane podobna zemlji, v kateri bo drevo živelo naslednjih desetletja.
Sadika se namreč ne sme navaditi samo na majhen krog zelo bogate zemlje znotraj jame – korenine želimo spodbuditi, da hitro prerastejo tudi okoliško območje.
Po sajenju ne varčujte z vodo
Čeprav je oktober hladnejši in pogosto bolj deževen, je zalivanje po sajenju še vedno zelo pomembno.
Voda zemlje ne samo navlaži, temveč pomaga, da se drobni delci zemlje usedejo okoli korenin in odstranijo večji zračni žepi.
Po sajenju zato okoli drevesa naredite nizek zalivalni rob in sadiko temeljito zalijte. Če je jesen suha, zalivanje v naslednjih tednih ponovite.
Največ pozornosti potrebujejo drevesa, posajena na lahkih peščenih tleh, ter sadike, ki so bile pred sajenjem dolgo zunaj zemlje.
Kol postavite že pri sajenju, ne pozneje
Pri šibkejših in pritlikavih podlagah je opora pogosto zelo pomembna, pri nekaterih podlagah pa jo drevo potrebuje tudi več let ali trajno.
Kol je najbolje namestiti preden dokončno razporedite korenine, saj lahko z naknadnim zabijanjem poškodujete koreninski sistem.
Deblo privežite z mehkim, dovolj širokim vezivom. Vez ne sme rezati v lubje, zato jo v naslednjih sezonah redno preverjajte.
Sadika se lahko v vetru nekoliko premika, koreninska gruda pa ne sme neprestano nihati v zemlji.
Zastirka je koristna, vendar je ne nasujte ob deblo
Po sajenju lahko okoli drevesa dodate nekaj centimetrov organske zastirke, denimo zdrobljenega listja, dobro razgrajenega komposta ali lesnih sekancev.
Zastirka ima več prednosti:
- upočasnjuje izsuševanje zemlje,
- zmanjšuje rast trave in plevela okoli sadike,
- zmanjšuje velika temperaturna nihanja v zgornji plasti tal,
- sčasoma prispeva organsko snov.
Toda okoli samega debla pustite nekaj centimetrov praznega prostora.
Zastirka, nasuta neposredno ob deblo v obliki »vulkana«, zadržuje nepotrebno vlago ob lubju. Cepljeno mesto mora prav tako ostati vidno in nad zastirko.
Oktobra ne pozabite še na voluharja in divjad
Sveže posajena mlada sadika je za nas začetek prihodnjega sadovnjaka, za voluharja pa lahko pomeni zelo privlačne korenine.
Če veste, da imate na vrtu težave z voluharjem, je pri sajenju smiselna zaščitna košara iz dovolj goste pocinkane mreže. Tudi KGZS takšno zaščito vključuje med priporočene ukrepe pri jesenskem sajenju.
Na območjih z zajci ali srnjadjo zaščitite tudi deblo. Pozimi, ko je druge hrane malo, lahko že ena noč povzroči precejšnjo škodo na mladem lubju.
Zaščita pa naj bo dovolj zračna in nameščena tako, da se ne drgne ob deblo.
Kaj preverite, preden odložite lopato?
Preden zaključite sajenje, si vzemite pol minute in poglejte sadiko od strani.
Preverite:
- ali je drevo približno navpično,
- ali je cepljeno mesto jasno nad površino,
- ali se koreninski vrat ni znašel globoko v jami,
- ali je zemlja ob koreninah nežno utrjena,
- ali je kol stabilen in vez ne stiska debla,
- ali je bila sadika dobro zalita.
Če je vse to urejeno, ste opravili najpomembnejši del.
Obrezovanje, gnojenje in oblikovanje krošnje lahko pozneje prilagajate. Napačne globine sajenja pa je po nekaj letih precej težje popravljati.
Pri jesenskem sajenju ima drevo eno veliko prednost
Jeseni sadika ne porablja več energije za intenzivno rast listov in poganjkov. Dokler zemlja ni prehladna, pa se lahko koreninski sistem še prilagaja novemu mestu.
Ko se spomladi tla ponovno ogrejejo, je drevo že tam, kjer bo raslo, in lahko hitro začne novo sezono.
Zato je oktober oziroma obdobje po odpadanju listja do zmrzovanja tal tradicionalno zelo primerno za sajenje številnih listopadnih sadnih dreves.
Toda uspeh ni odvisen samo od tega, kdaj drevo posadite.
Veliko bolj pomembno je, kako ga posadite. In če si boste zapomnili samo eno podrobnost, naj bo ta: cepljeno mesto naj po končanem sajenju ostane jasno nad zemljo.
Preberite tudi:
- Sadno drevje v oktobru: kaj porezati zdaj in kaj pustiti do pomladi
- Domače rešitve in ovire, ki preprečujejo mravljam, da plezajo na sadna drevesa in gojijo listne uši
