fbpx
Domov Vrt & Vrtnarjenje Ribez (rdeči, črni) na domačem vrtu, balkonu ali terasi

Ribez (rdeči, črni) na domačem vrtu, balkonu ali terasi

Da, prav ste prebrali. To ni bila napaka ali tiskarski škrat. Za pridelovanje ribeza ne potrebujete velikih površin, dovolj je le košček s soncem osvetljenega prostora na vrtu, kjer ima odvečna voda možnost odtekati, ali pa malo večji (pravzaprav velik) lonec na balkonu oziroma terasi in slasten ribez si lahko pridelate kar doma. Če kupimo sadiko ribeza v loncu, ga lahko sadimo na prosto jeseni ali od zgodnje do pozne pomladi. Čez poletje pa ga ni priporočljivo saditi na vrt ali presaditi v večji lonec. Sadike, ki pa jih kupimo z golo korenino (niso v loncu), pa je priporočljivo saditi jeseni ali zgodaj spomladi, da se izognemo sušnim obdobjem in ima sadika možnost, da se dobro ukorenini pred poletjem. Ribez sicer pripada rodu Ribes. V ta rod vključujemo rdeči in črni ribez pa tudi kosmuljo ter nekatere okrasne rastline.   

Zakaj pa bi pravzaprav pridelovali ribez?

- Oglas -

Razlog je zagotovo v tem, da vsebuje veliko vitaminov (A, B, C in E), eteričnih olj in rudninskih snovi. Sok rdečega ribeza pomaga tudi pri pomanjkanju želodčne kisline in prebavnih motnjah. Iz jagod črnega ribeza pa si lahko pripravimo tudi čaj, ki ga uporabljamo, kadar imamo vnetje grla ali žrela ali težave s krvavečimi dlesnimi. Ribezove jagode sicer najpogosteje porabimo kar sveže, vendar pa si lahko iz viška pripravimo (poleg že omenjenega čaja) še žele, jih posušimo, naredimo sirup, vino ter tudi kis. Zaradi polnega okusa je ribez nepogrešljiv pri pripravljanju domačih marmelad, omak, sladic, kot sestavina različnih peciv, tort in pijač, uporabimo pa ga lahko tudi pri pripravljanju solat ter sladoledov.

Ribezov čaj

Priprava čaja iz jagod črnega ribeza

2 žlici jagod črnega ribeza damo v lonček z 2,5 dcl vode in počakamo, da voda zavre. Nato lonček odstavimo, počakamo še 5 minut in precedimo.

Čaj lahko pripravimo tudi tako, da 4 žlice svežih ali posušenih listov črnega ribeza zavremo v litru vode. Lonec s čajem odstavimo in precedimo. Čaj pijemo zjutraj na tešče in zvečer pol ure pred jedjo.

Ribezovi listi kot naravna pomoč pri pikih žuželk

- Oglas -

Ribezove liste zmečkane polagamo na mesta, kjer nas je pičila žuželka, kar pomaga omiliti bolečino in oteklino po piku. Kopel, pripravljena iz suhih ribezovih listov, pomaga pri revmatičnih težavah. Pripravimo si jo tako, da liste zavremo in zlijemo med preostalo vodo v čebričku ali kadi.

Kako sadimo ribez?

Če smo vas že navdušili in bi si želeli posaditi svojo sadiko ribeza, naj poudarimo, da ga sadimo v rahla in vlažna tla. Prav tako sadimo na primerno razdaljo, saj je pomembno, da raste na zračnem mestu, saj tako najbolj preventivno delujemo proti glivičnim okužbam. Ribez je samooplodna rastlina, zato lahko posadimo že zgolj en grm in bomo lahko deležni okusnih plodov. Že trije ali štirje grmi ribeza, ob primerni oskrbi in ugodnih vremenskih pogojih, pa bodo dovolj, da bo v njegovih plodovih uživala vsa družina. Ribez tudi dobro prenaša nizke zimske temperature, zato ga lahko sadimo po vsej Sloveniji.

Če bomo ribez sadili v lonec, moramo za to izbrati dovolj velikega, z drenažnimi odprtinami. Drenažne odprtine pokrijemo s kamenčki in nasujemo plast zemlje. Sadiko položimo na plast zemlje in dosujemo zemljo okrog sadike, tako da je le-ta posajena na tako globino, kot je rasla v drevesnici. Čez leto pa upoštevamo, da ribez potrebuje veliko vode, zato ga redno zalivamo, posebej v sušnih obdobjih. V zimskih mesecih pa bolj redko zalivamo. Če pa ga bomo sadili na prosto, izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo vsaj 25 cm globoka in 30 cm široka. Če bomo posadili dva ali več ribezov, pa mora biti med njimi vsaj 1,5 m razmika. Ribez med rastjo ne potrebuje opore.

Sadike ribeza

Kako skrbimo za sadike ribeza?

Ko ribez posadimo, ga dobro zalijemo. Priporočamo tudi, da okoli njega nasujete zastirko, ki bo v poletnih mesecih pomagala zadrževati vlago in preprečevala rast plevelom. Če želimo imeti plodove, moramo ribez vsako leto tudi obrezati. Z rednim obrezovanjem poskrbimo, da ostajajo veje znotraj grma enakomerno in primerno osvetljene. Z rezjo odstranimo tudi ves stari, izrojeni les, ki ne bo več rodil. Prav tako izrežemo tudi vse poškodovane veje. Zaradi napačne rezi lahko nastanejo na ribezih nepotrebne poškodbe, ki jih lahko izkoristijo različni škodljivci. Če pa izrežemo še napačne poganjke, lahko celo ostanemo brez pridelka. Rez ribeza opravimo ob koncu zime ali začetku pomladi, torej ko še ni rasti in je grm v mirovanju. Rez opravimo tako na ribezu, ki raste na vrtu, kakor tudi na tistem, ki ga gojimo v loncih ali posodah.

- Oglas -

Kot smo že uvodoma napisali, sodijo v skupino ribezov rdeči in črni ribez ter kosmulja. Čeprav sodijo v isto družino, pa je med njimi pri obrezovanju tudi nekaj razlik.

Rdeči ribez

Rdeči ribez

Za rdeči ribez je tako značilno, da rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Prav tako pa ima rodne brste tudi na dvo- in triletnih poganjkih. Na starejših poganjkih pa rodi zelo malo. Pri rezi zato odstranjujemo vse poganjke, ki so starejši od štirih oziroma petih let. Pri rezi stremimo tudi k temu, da znotraj grma pustimo od 9 do 12 poganjkov. Veje odrežemo tako, da ne puščamo posameznih štrcljev. Enoletne poganjke tudi skrajšamo na dve tretjini dolžine. To tudi pripomore, da se na enoletnih poganjkih oblikujejo lepi grozdiči ribeza.

Črni ribez

Črni ribez

Črni ribez ravno tako rodi že na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. V grmu pa puščamo še tri- in štiriletne poganjke. Pri rezi se držimo pravila tretjin, ki govori, da naj bi bilo znotraj grma ena tretjina lesa enoletnega, ena tretjina dvoletnega in ena tretjina tri- oziroma večletnega lesa. Za razliko od rdečega ribeza pri črnem enoletnih brstov ne prikrajšujemo. Pravzaprav pri črnem ribezu vej nikoli ne prikrajšujemo in jih vedno izrežemo tik ob površini. Črni ribez namreč zelo rad napade škodljivec – ribezova steklokrilka. V rane le-ta odloži jajčeca, iz katerih se nato razvije gosenica, ki rije po sredini poganjka. To pa je lahko vzrok, da se začnejo poganjki sušiti.

Največja nadloga so ptice

Za konec pa še o ptičih. Le-ti so navadno največja nadloga pri ribezih. Ribez lepo raste, mi zanj dobro skrbimo, toda nato se pojavijo ptiči, ki nam ribez dobesedno izpred oči pridno pozobajo. Vendar pa tu velja poudariti, da so ptiči pa tudi druge živali v našem vrtu pravzaprav dobrodošli. Njihova prisotnost ima namreč veliko pozitivnih učinkov na naš vrt. Ptiči se namreč prehranjujejo tudi z različnimi škodljivci, žuželkami, polži in črvi ter tako tudi poskrbijo za naravno zaščito našega vrta, zato jih ne zatiramo, ampak samo ščitimo pridelek pred njimi. Pridelek na ribezu preprosto zaščitite pred ptiči s sadjarsko namensko mrežo.

- Oglas -
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×