Mikorizne glive na vrtu: Kako jih pravilno uporabljati

Mikorizne glive so eden tistih vrtnih dodatkov, o katerih se zadnja leta veliko govori, a jih številni vrtičkarji še vedno uporabljajo napačno. Nekateri jih potresejo po površini zemlje kot gnojilo, drugi jih dodajo prepozno, tretji pričakujejo, da bodo rešile vse težave s slabo zemljo, sušo ali bolnimi rastlinami.

V resnici mikorizne glive niso čudežni prašek, ampak živi organizmi, ki morajo priti v stik s koreninami. Če jih uporabite pravilno, lahko pomagajo rastlinam pri boljšem sprejemu vode in hranil, hitrejšem ukoreninjanju in večji odpornosti na stres.

Ključni poudarki:

• Mikorizne glive delujejo le, če pridejo v neposreden stik s koreninami rastlin.
• Najbolj uporabne so pri presajanju sadik, sajenju jagodičevja, trajnic, dreves in rastlin v loncih.
• Ne nadomestijo komposta, dobre zemlje in pravilnega zalivanja, ampak jih smiselno dopolnijo.

Kaj so mikorizne glive?

Mikorizne glive so koristne glive v tleh, ki se povežejo s koreninami rastlin. Njihove drobne nitke se razrastejo skozi zemljo in rastlini pomagajo doseči vodo ter hranila, ki jih sama s koreninami težje doseže. V zameno rastlina glivam daje del sladkorjev, ki jih ustvari s fotosintezo.

To sodelovanje v naravi obstaja že zelo dolgo. V zdravih gozdnih tleh, travnikih in manj obdelanih vrtovih se mikoriza pogosto razvije sama. Težava nastane v intenzivno obdelani zemlji, v novih visokih gredah, loncih, kupljenih substratih, sterilnih mešanicah in na vrtovih, kjer zemljo pogosto prekopavamo ali uporabljamo veliko mineralnih gnojil. Tam je življenje v tleh lahko osiromašeno, zato z dodajanjem mikoriznih pripravkov rastlinam pomagamo hitreje vzpostaviti stik z živim talnim okoljem.

Zakaj so koristne na vrtu?

Največja prednost mikoriznih gliv je boljši koreninski sistem. Rastlina z dobro razvito mikorizo lažje išče vodo, bolje izkoristi hranila in se hitreje prilagodi po presajanju. To je še posebej pomembno v času, ko sadika iz lončka pride na vrt, kjer jo čakajo veter, sonce, hladnejše noči, drugačna zemlja in neenakomerna vlaga.

Mikorizne glive lahko pomagajo pri:

• boljšem ukoreninjanju po presajanju,
• močnejši rasti korenin,
• boljšem sprejemu fosforja in drugih hranil,
• lažjem prenašanju krajših sušnih obdobij,
• hitrejšem okrevanju po presaditvenem stresu,
• boljši rasti v loncih in koritih,
• bolj živih in stabilnih tleh.

Pomembno pa je, da jih ne razumemo kot gnojilo. Mikoriza rastline ne “nahrani” neposredno kot mineralno gnojilo. Bolj pravilno je reči, da rastlini pomaga bolje uporabljati tisto, kar je že v tleh.

Kje jih je najbolj smiselno uporabiti?

Najboljši trenutek za uporabo je sajenje ali presajanje, ker takrat najlažje dosežete neposreden stik pripravka s koreninami. Ko je rastlina že velika in ima korenine globoko v zemlji, je uporaba precej manj učinkovita, razen če pripravek vnesete v območje korenin.

Na vrtu so mikorizne glive posebej uporabne pri:

• paradižniku,
• papriki in jajčevcih,
• kumarah, bučkah in bučah,
• jagodah,
• malinah, robidah, ribezih in borovnicah,
• sadnem drevju,
• okrasnih grmovnicah,
• vrtnicah,
• trajnicah,
• zeliščih v loncih,
• rastlinah v visokih gredah,
• rastlinah v večjih posodah.

Pri zelenjadnicah jih najpogosteje dodajamo ob presajanju sadik. Pri jagodičevju, sadnem drevju in okrasnih rastlinah pa jih dodamo v sadilno jamo, saj tam ostanejo pomembne več let.

Pri katerih rastlinah se običajno ne splačajo?

Mikorizne glive niso enako koristne za vse rastline. Nekatere rastlinske skupine z njimi ne tvorijo značilne povezave ali pa je učinek zelo majhen. Zato jih ni smiselno uporabljati povsod brez razmisleka.

Običajno se uporaba manj splača pri:

• zelju,
• brokoliju,
• cvetači,
• ohrovtu,
• redkvici,
• rukoli,
• gorčici,
• špinači,
• rdeči pesi.

To ne pomeni, da te rastline ne potrebujejo zdrave zemlje. Pomeni le, da mikorizni pripravek pri njih praviloma ne bo dal enakega učinka kot pri paradižniku, papriki, jagodah ali sadnem drevju. Za kapusnice so pogosto pomembnejši dobra struktura tal, enakomerna vlaga, zrel kompost in pravilno kolobarjenje.

Kako jih pravilno uporabiti pri presajanju sadik?

Največja napaka je, da mikorizne glive potresete po površini zemlje. Tako večina pripravka ne pride do korenin, zato je učinek slabši. Mikorizne glive morajo priti neposredno v stik s koreninsko grudo.

Pri presajanju sadik naredite tako:

1. Izkopljite sadilno jamico.
2. Sadiko previdno vzemite iz lončka.
3. Če so korenine močno prepletene, jih nežno razrahljajte.
4. Pripravek potresite v jamico ali neposredno na koreninsko grudo.
5. Sadiko posadite tako, da se korenine dotikajo pripravka.
6. Zasujte z zemljo in rahlo pritisnite.
7. Zalijte pri tleh, da se zemlja oprime korenin.

Pri uporabi se vedno držite navodil na embalaži. Prevelika količina ni nujno boljša. Pomembnejša od količine je pravilna postavitev pripravka ob korenine.

Uporaba v visoki gredi

Visoke grede so pogosto napolnjene z različnimi plastmi organskega materiala, komposta in zemlje. Če je greda nova, v njej še ni nujno stabilnega talnega življenja. Mikorizne glive so zato lahko koristne predvsem ob sajenju sadik v prvo ali drugo sezono.

V visoki gredi jih dodajte neposredno v sadilne jamice, ne po celotni površini. Smiselno jih je uporabiti pri paradižniku, papriki, kumarah, bučkah, jagodah in zeliščih. Pri solati in kapusnicah učinek običajno ne bo tako izrazit.

Pazite tudi na vlago. Če je visoka greda stalno razmočena, mikoriza ne bo delovala optimalno, rastline pa bodo trpele zaradi pomanjkanja zraka pri koreninah. Zdrava mikoriza potrebuje živo, rahlo, zračno zemljo.

Uporaba pri jagodah in jagodičevju

Jagode, maline, robide in ribez so odlični kandidati za mikorizne pripravke, še posebej ob sajenju novih rastlin. Pri jagodah dodajte pripravek v sadilno jamico, tik ob korenine. Pri malinah, robidah in ribezu ga potresite po koreninski grudi oziroma v sadilno jamo, preden rastlino zasujete.

Pri borovnicah bodite pozorni, da uporabite pripravek, primeren za kisloljubne rastline, če je tako navedeno na izdelku. Borovnice imajo posebne zahteve glede tal, zato mikoriza ne bo nadomestila kisle zemlje, ustreznega substrata in zalivanja z vodo brez preveč apnenca.

Uporaba v loncih in koritih

V loncih so rastline bolj odvisne od omejene količine substrata, zato jim dober koreninski sistem zelo pomaga. Mikorizne glive so lahko uporabne pri paradižniku v loncih, papriki, zeliščih, jagodah v koritih, okrasnih trajnicah in balkonskih rastlinah.

Najbolje jih je dodati ob sajenju, neposredno k koreninam. Če je rastlina že posajena, lahko naredite nekaj ozkih luknjic ob robu koreninske grude in pripravek previdno vnesete v substrat, nato zalijete. Učinek bo lahko manjši kot pri sajenju, vendar je še vedno boljše kot posipanje po površini.

Česa ne kombinirajte z mikoriznimi glivami?

Ker gre za žive organizme, jim določene razmere ne ustrezajo. Največ težav povzroča pretiravanje z gnojili, predvsem s fosforjem, ter uporaba agresivnih sredstev v območju korenin.

Pri uporabi se izogibajte:

• močnemu mineralnemu gnojilu neposredno v sadilno jamico,
• preveliki količini fosforja,
• svežemu hlevskemu gnoju ob koreninah,
• razkuževanju zemlje,
• fungicidom v območju korenin, če niso nujni,
• slani vodi ali domačim “močnim” mešanicam,
• stalno razmočeni zemlji.

Kompost je lahko dobra kombinacija, vendar naj bo zrel in zmerno dodan. Mikoriza najbolje deluje v zemlji, ki ni sterilna, ni preveč zbita in ni preobremenjena z gnojili.

Pogoste napake pri uporabi

Veliko razočaranj nastane zato, ker pripravek ni uporabljen pravilno. Če ga potresete po vrhu grede, pustite na soncu, dodate v presuho zemljo ali uporabite pri rastlinah, ki se z mikorizo slabo povezujejo, rezultat ne bo opazen.

Najpogostejše napake so:

• pripravek ni v stiku s koreninami,
• uporaba na napačnih rastlinah,
• dodajanje v presuho ali razmočeno zemljo,
• pretirano gnojenje takoj po sajenju,
• pričakovanje takojšnjih vidnih rezultatov,
• uporaba starega ali nepravilno shranjenega pripravka,
• posipanje po površini kot pri običajnem gnojilu.

Mikorizne glive delujejo postopoma. Najprej se mora vzpostaviti povezava s koreninami, šele nato rastlina pokaže boljšo rast, močnejši koreninski sistem in večjo odpornost.

Kako veste, da delujejo?

Mikorize običajno ne boste videli s prostim očesom. Ne pričakujte, da bo rastlina že naslednji dan opazno večja. Učinek se pokaže postopoma, predvsem v primerjavi z rastlinami, ki so bile posajene brez dodatka.

Dobri znaki so:

• sadike po presajanju hitreje nadaljujejo rast,
• listi so čvrsti in enakomerno zeleni,
• rastline bolje prenašajo krajša sušna obdobja,
• koreninski sistem je ob presajanju močnejši,
• rastline manj zastajajo po sajenju,
• zemlja okoli korenin je bolj živa in rahla.

Najbolj očiten učinek je pogosto pri rastlinah v stresu: v loncih, visokih gredah, revnejših tleh ali po presajanju v vročem, suhem ali vetrovnem obdobju.

Mikoriza je pomoč, ne nadomestilo za dobro vrtnarjenje

Mikorizne glive so lahko zelo uporaben dodatek, vendar ne morejo popraviti vseh napak. Če je zemlja zbita, premokra, premrzla, izčrpana ali polna svežega nerazgrajenega materiala, rastline ne bodo uspevale samo zato, ker ste dodali mikorizo. Prav tako ne morejo nadomestiti pravilnega zalivanja, kolobarjenja, komposta in zdravega sadilnega materiala.

Najboljše rezultate boste dosegli, če jih razumete kot del celote. Dobra zemlja, zrel kompost, pravilno sajenje, zmerno zalivanje in mikorizne glive skupaj ustvarijo razmere, v katerih rastline razvijejo močnejše korenine. In prav močne korenine so pogosto razlika med rastlino, ki se po presajanju muči, in rastlino, ki hitro prime, raste enakomerno in bolje prenaša poletne obremenitve.