DomovVrt & VrtnarjenjeZelišč novembra ne prenesite vseh...

Zelišč novembra ne prenesite vseh v toplo kuhinjo: Nekatera bodo zunaj prezimila bolje

Ko se novembra približajo prve resnejše slane, se pogosto začne selitev loncev z balkona in terase v stanovanje. Toda vseh zelišč ni smiselno prenesti v toplo kuhinjo. Rožmarin v loncu na celini potrebuje zaščito pred močnim mrazom, medtem ko meta, drobnjak, timijan in peteršilj pogosto veliko bolje prenesejo hladno zimo kot kombinacijo 22 stopinj, suhega zraka in šibke novembrske svetlobe.

Ključni poudarki:

  • Rožmarin v loncu na celini prestavite v svetel, hladen prostor brez zmrzali, ne ob radiator.
  • Meta, drobnjak in številne vrste timijana lahko prezimijo zunaj, če korenine v posodi zaščitite pred močnim mrazom.
  • Za zimsko rezanje svežih zelišč v kuhinji izberite manjše dele rastlin, ne pa nujno celotnega zunanjega nasada.

Rožmarin je prvi kandidat za selitev, vendar ne v dnevno sobo

Rožmarin je med najbolj problematičnimi zelišči na celinskem delu Slovenije. Na zelo zavetnem mestu in v dobro odcednih tleh lahko nekatere rastline prezimijo tudi zunaj, vendar je pri rožmarinu v loncu tveganje večje, saj lahko koreninska gruda precej hitreje zmrzne. Zanesljivejša možnost je, da lonec pred hujšim mrazom prestavimo v svetel prostor, kjer temperatura ostaja nad lediščem.

Idealno prezimovališče ni ogrevana dnevna soba, temveč svetel hodnik, zastekljena veranda, hladnejši zimski vrt ali podoben prostor okoli 10 °C. V toplini začne rožmarin ob pomanjkanju svetlobe pogosto tvoriti šibke poganjke, zemlja pa se lahko ob prepogostem zalivanju predolgo zadržuje mokra. Prav dobra odcednost je pri njem pomembna vse leto, pozimi pa še posebej.

Če je vaš rožmarin že več let posajen neposredno na vrtu in uspešno prezimuje na zavetni južni ali zahodni strani, ga novembra ni treba izkopavati samo zaradi koledarja. Takšno rastlino raje zaščitite pred mrzlim vetrom in poskrbite, da okoli korenin ne zastaja voda; pri občutljivejših primerkih lahko pomaga zračna zimska koprena ali smrečje.

Meta in drobnjak ne potrebujeta zimskih počitnic v dnevni sobi

Meta je trpežna trajnica, ki jeseni začne izgubljati nadzemne poganjke, vendar njene korenike v zemlji ostanejo žive in spomladi ponovno poženejo. Če raste na vrtu, jo zato brez težav pustimo zunaj. Tudi v dovolj velikem loncu lahko prezimi na balkonu, le posodo je na zelo izpostavljenem mestu smiselno zaščititi, saj korenine v njej občutijo nižje temperature kot tiste v vrtni zemlji.

Podobno velja za drobnjak. Zimski mraz mu ni sovražnik, temveč normalen del življenjskega cikla. Nadzemni del lahko porumeni in izgine, korenine pa ostanejo pripravljene na spomladansko odganjanje, zato preselitev celotnega velikega šopa v toplo kuhinjo pogosto nima posebnega smisla.

Če želite svež drobnjak tudi pozimi, lahko iz večjega zunanjega šopa odvzamete manjši del in ga posadite v lonec. Na ta način glavnino rastline pustite prezimiti po naravni poti, v hiši pa imate manjši lonček za sprotno rezanje.

Tudi timijan ni tipična sobna rastlina

Timijan ima rad veliko svetlobe, zračna in dobro odcedna tla ter precej skromno zalivanje. Prav zato je ogrevana kuhinja z malo zimskega sonca pogosto slabša od hladnega balkona ali vrtne grede. Trajne vrste timijana na primernem mestu praviloma prezimijo zunaj, težave pa se pogosteje pojavijo zaradi kombinacije mokre zemlje in mraza kot zaradi nizke temperature same.

Pri timijanu v loncu zaščitite predvsem koreninsko grudo. Lonec lahko postavite ob zavetno steno, ga ovijete z izolacijskim materialom ali položite v večjo posodo in prostor med stenama zapolnite z listjem oziroma drugim suhim materialom. Odprtine za odtekanje vode morajo ostati proste, saj zimska zaščita ne sme lonca spremeniti v mokro posodo.

V hišo lahko prenesete manjšo rastlino za sprotno uporabo, vendar ji namenite najsvetlejšo okensko polico in zelo zmerno zalivanje. Strokovnjaki pri notranjem gojenju zelišč posebej poudarjajo močno svetlobo in opozarjajo, da stalno moker substrat hitro povzroča propadanje korenin.

Peteršilj lahko z vrta uporabljate precej dlje, kot se zdi

Peteršilj je dvoletnica in v ugodnih razmerah brez težav prezimi na vrtu. Če ga pustimo v zemlji, lahko še pozno jeseni režemo zunanje liste, spomladi pa bo rastlina ponovno odgnala, preden začne v drugem letu tvoriti cvetno steblo.

Če želite zalogo bližje kuhinji, lahko novembra nekaj zdravih rastlin previdno izkopljete z večjo koreninsko grudo in jih presadite v dovolj globoke lonce. Enako lahko naredite z delom drobnjaka, mete, origana ali timijana; slovenski strokovnjaki priporočajo, da izberemo predvsem zdrave rastline in jih pred prenosom pregledamo zaradi morebitnih škodljivcev.

V notranjosti naj bo peteršilj na svetlem in po možnosti ne pretoplem mestu. Za zelišča, ki naj bi pozimi dejansko ustvarjala nove liste za sprotno uporabo, je svetloba pogosto večja omejitev kot temperatura, zato lončka ne postavljajte na temno kuhinjsko polico samo zato, ker je priročno blizu štedilnika.

Bazilike ne poskušajte prezimiti kot rožmarina

Bazilika sodi v povsem drugo kategorijo. Je toploljubna enoletnica in na prostem jo že nizke jesenske temperature hitro poškodujejo, zato je nima smisla pripravljati na zimo tako kot meto ali drobnjak. Če imate zdravo rastlino v loncu, jo lahko pred mrazom prestavite v zelo svetel in topel prostor ter še nekaj časa uporabljate, vendar od stare poletne rastline ne pričakujte, da bo v temi slovenskega novembra ostala enako bujna kot julija.

Če želite svežo baziliko tudi pozimi, je običajno bolj praktično začeti z mlajšo rastlino oziroma novo setvijo in ji zagotoviti veliko svetlobe. Notranja zelišča potrebujejo bistveno več svetlobe, kot jim jo pogosto ponuja običajno mesto nekaj metrov od okna; ob pomanjkanju svetlobe postanejo poganjki tanki in razpotegnjeni.

To je tudi razlog, da ni smiselno novembra v stanovanje prenesti cele zbirke zelišč z idejo, da bodo naslednjih pet mesecev normalno rastla. Del trajnic je biološko bolje pustiti, da preidejo v mirovanje, v notranjost pa prenesemo predvsem tisto, kar želimo še uporabljati ali kar zunanjega mraza pri nas ne bi zanesljivo preživelo.

Pred selitvijo loncev preverite še nekaj pomembnega

Zunanji lonci lahko v stanovanje prinesejo listne uši, pršice, kaparje in druge škodljivce, ki jih na balkonu skoraj nismo opazili. V toplini in brez naravnih vremenskih omejitev se lahko hitro namnožijo, nato pa preselijo še na sobne rastline. Rastline zato pregledamo še zunaj, posebno spodnjo stran listov in mlade vršičke.


Pri presajanju rastlin z vrta v lonce izberite zdrave, močne primerke in ne prinašajte v kuhinjo polovice grede. Za zimsko uporabo je običajno dovolj nekaj manjših lončkov, ki jih je veliko lažje postaviti na res svetlo mesto in pravilno zalivati.

Praktična novembrska razdelitev je zato lahko zelo preprosta:

  • v zavetje brez zmrzali: rožmarin v loncu in druga občutljivejša sredozemska zelišča,
  • zunaj: večina mete, drobnjaka, trpežnega timijana in peteršilja na gredi,
  • v kuhinjo za pobiranje: manjši presajeni šopi peteršilja, drobnjaka, mete ali timijana,
  • na zelo svetlo in toplo: bazilika, če jo želite poskusiti ohraniti še nekaj časa.

Tudi loncev, ki ostanejo zunaj, pozimi ne smemo popolnoma pozabiti. Če so pod streho in več tednov ne dobijo padavin, jih ob obdobju brez zmrzali občasno preverite in po potrebi zmerno zalijte. Trajnice v mirovanju potrebujejo malo vode, vendar se koreninska gruda v posodi ne sme za več mesecev popolnoma izsušiti.

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi ›
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE